Volje za ukrepanje več kot kadarkoli prej

Podnebnih sprememb se ZDA doma odločno lotevajo in sodelujejo s partnerskimi državami

Objavljeno
08. december 2015 16.40
Kolesa z jadri in svetilka na ribiški palici na Festivalu mediteranskih kultur na Lampeduzi, Italija 4.oktobra 2014
Brent Robert Hartley
Brent Robert Hartley

Podnebne spremembe so vse okoli nas, od naraščajoče gladine svetovnih morij in topljenja ledu na Grenlandiji do beljenja koralnih grebenov po vsem svetu. Kot globalna družba smo na kritični točki, saj bodo naše današnje odločitve oblikovale podnebje, v katerem bodo živeli naši otroci in otroci naših otrok.

A tu ne gre samo za prihodnost. Preprečevanje onesnaževanja okolja ima lahko takojšnje učinke: čistejši zrak, nižji energetski stroški in nove panoge, ki spodbujajo rast.

Vse to je na mizi 21. konference o podnebnih spremembah (21st Conference of Parties – COP21) v Parizu, kjer so se zbrali predstavniki iz skoraj 200 držav, tudi iz ZDA in Slovenije, da se pogodijo o obširnem podnebnem sporazumu za svet po letu 2020. Zdaj imamo bolj kot kadarkoli prej družbeno in politično voljo za ukrepanje v zvezi s povečanimi globalnimi temperaturami in njihovem širšem vplivu na okolje. Več kot 160 držav, ki proizvedejo več kot 90 odstotkov svetovnih izpustov, je že pred konferenco naznanilo svoje podnebne cilje, kar je zelo jasen korak naprej in odmik od preteklosti. Za primerjavo, leta 1997 sprejet sporazum iz Kyota je zadeval zgolj 30 odstotkov svetovnih izpustov plinov, ki povzročajo učinek tople grede.

Rast ni neločljivo povezana z ogljikovimi izpusti

Združene države se doma odločno lotevajo podnebnih sprememb ter sodelujejo s partnerskimi državami pri podobnih ukrepih. Od začetka mandata predsednika Obame so Združene države zmanjšale ogljikove izpuste, potrojile pridobivanje energije iz vetra in dvajsetkratno povečale pridobivanje energije s solarnimi moduli. Uveljavili smo stroge ukrepe glede standardov za ekonomično porabo goriva, zato naši avtomobili porabijo manj goriva. Poraba energije je bolj učinkovita, za prihodnje generacije smo zaščitili ogromna zemljišča in velike količine vode. Ob enem se je gospodarstvo ZDA povečalo. S tem smo dokazali, da rast ni neločljivo povezana z ogljikovimi izpusti.

V okviru načrta za čisto energijo (Clean Power Plan) nameravamo do leta 2030 zmanjšati izpuste ameriškega energetskega sektorja (ki na nacionalni ravni ustvari tretjino ogljikovih izpustov) za 32 odstotkov. S tem bomo prihranili več kot 50 milijard stroškov, povezanih s podnebjem in zdravjem.

Kitajska, Indija in Brazilija so se zavezale, da bodo zmanjšale izpuste. S tem nam je dana dobra priložnost, da uresničimo načrt preobrazbe. Združene države se v Parizu zavzemajo za učinkovit sporazum, ki bo nadaljnje vodilo pri prizadevanjih vseh držav glede podnebnih sprememb, a bo hkrati upošteval razlike med posameznimi državami. Določiti bi moral dolgoročni okvir (upoštevajoč visoke standarde preglednosti in odgovornosti), ki bi države spodbujal, da po preteku določenega časa zvišajo svoje cilje. Državam, ki potrebujejo finančno in tehnično podporo za nizkoogljični razvoj in prilagajanje podnebnim spremembam, mora le-te zagotoviti.

Mesta, podjetja in posamezniki imajo ključno vlogo pri uresničevanju podnebne politike. Nekdanji župan New Yorka Michael Bloomberg je na čelu prizadevanj v okviru C40, ki povezuje velemesta pri proaktivnih korakih za spopadanje s podnebnimi spremembami. Več kot 80 podjetij, med njimi Alcoa, Coca-Cola in Wal-Mart, je podpisalo zavezo o delovanju ameriških podjetij glede podnebja (American Business Act on Climate Pledge), s katero so se zavezali k vlaganjem v obnovljivo energijo in zmanjšanju količine odpadkov. Posamezniki sprejemajo odločitve vsak dan, od tega iz kakšnega lončka srkajo kavo pa do izbire prevoznega sredstva, ki jih pripelje na delo. Seštevek vseh teh odločitev je zelo velik.

Moralna obveza naše generacije za naše potomce

Veseli smo slovenske podpore skupnemu stališču Evropske unije in ponedeljkove zaveze premiera Cerarja v Parizu glede povečanja sredstev za boj proti podnebnim spremembam. Kot sta povedala premier Cerar in predsednik Obama, si moramo prizadevati za ohranitev planeta za prihodnje generacije. To je moralna dolžnost in obveza naše generacije za naše potomce.

V Parizu so se zbrali voditelji in predstavniki skoraj vseh držav sveta, zato je srečanje zgodovinska priložnost za sklenitev dolgoročnega in trajnega podnebnega sporazuma. Za njegovo uresničevanje obstaja tako politična volja kakor tudi val družbene podpore. Toda za sklenitev dogovora se moramo dogovarjati in biti pragmatični. Za modro nebo in varnejši jutri moramo ukrepati zdaj.

––––––––––
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Gostujoče pero
Brent R. Hartley
veleposlanik ZDA v Sloveniji