Tiskane izdaje
Vodstva zbornic, ki delajo za gospodarstvo, so vladi predala seznam zahtev v besedilu Kisik za gospodarstvo (avgust 2013). V besedilu zahtev ni ocene globljih vzrokov gospodarske in družbene krize.
Ali je mogoče zdraviti bolezen, če ne ugotoviš vzroka zanjo?
Vodstva zbornic zahtevajo od države, da opredeli razvojne prioritete. Menim, da v mali slovenski ekonomiji država lahko samo z davčnimi predpisi in sofinanciranjem zelo tveganega razvoja podpre procese pretvorbe invencij v inovacije. Vse drugo je zadeva svobodne raziskovalne in podjetniške ustvarjalnosti.
Država pa mora sodelovati pri urejanju pogojev za razvoj tistih dejavnosti, ki zadevajo naravna bogastva, to je geografska lega, uporaba prostora, lepota pokrajine, voda, gozdovi, čisto in varno okolje. Pričakoval sem, da bodo zbornice glede teh zahtev bolj konkretne. A vodstva zbornic so se povsem izognila problematiki grozljivih posledic podržavljenja samoupravnih podjetij.
Od nastopa svetovne gospodarske krize razvijam rešitve, na podlagi katerih bi lahko slovenska in globalna družba presegli krizo. Predlagam sistemske rešitve, ki vodijo v ekoistično družbeno ureditev, katere cilj sta ekološki obstoj človeštva in hitro preseganje svetovne krize.
Razvil sem naslednje ključne rešitve.
Razbremenitev gospodarstva in zelena davčna reforma
Gospodarstvo je mogoče razbremeniti z zmanjšanjem prispevkov in davkov za okoli 1,5 do dve milijardi evrov in negospodarstvo za 500 do 800 milijonov evrov. Prispevki na minimalne plače naj znašajo skupno sedem odstotkov, na povprečne in višje plače pa največ 30 odstotkov. Sredstva, ki bi ostala podjetjem, naj se uporabijo za dvig neto minimalne plače na 700 evrov, za razvoj in za razdolžitev gospodarstva oziroma za izkazovanje večjega dobička.
Breme zbiranja izpada sredstev za javne potrebe naj se premakne na potrošnjo. Zdravstvena in pokojninska blagajna naj se izdatno financirata iz proračuna. DDV naj se dvigne na 25 odstotkov ali še več, toda le toliko, da bomo našim sosedom še vedno konkurenčni pri košarici življenjskih potrebščin. Preostala manjkajoča sredstva naj se poberejo z obdavčitvijo vseh energentov, zlasti fosilnih. Najbolj naj se obremenijo stanovanjski energetsko potratni objekti. Stanovalci bodo reagirali z množično dejavnostjo energetske sanacije in tudi z ozelenitvijo zgradb. Zgradbe naj se množično opremijo s sončnimi kolektorji za pripravo sanitarne vode ter za dogrevanje in tudi hlajenje prostorov. V tej dejavnosti se odpira okoli 20.000 do 30.000 delovnih mest. Vso energetsko sanacijo javnih zgradb lahko financirata zasebni kapital in EU.
Prihranki proračunskih sredstev, ki so zdaj namenjeni negospodarskim dejavnostim, naj se uporabijo za draginjski dodatek za upokojence in zaposlene z nizkimi plačami v negospodarstvu ter za plače nezaposlenim, ki delajo na javnih delih z neto plačo okoli 500 evrov, ter za minimalni univerzalni temeljni dohodek v neto vrednosti 300 evrov za tiste, ki delati ne morejo. Vsak državljan oziroma družina naj zasluži ali prejme toliko, da lahko plača položnice in preživi. Uveljavi naj se ustavna pravica do vrta kot dolgoročna ekološko-socialna rekreativna človeška pravica. Na ta način se ustvarijo ekonomsko-socialni pogoji za uvedbo popolnoma fleksibilnega delovnega razmerja. Če dela ni, naj za socialno varnost takoj poskrbi država. Posnemajmo Dansko! Tako razbremenitev podjetij EU dovoljuje. Na podlagi zagotovljene socialne varnosti se bo rojevalo več otrok. Višji neto prejemki prejemnikov podpovprečnih plač bodo vplivali na večjo potrošnjo trajnih dobrin. Manj bo revščine in manj bo kriminala.
Vrnitev podržavljenih podjetij zaposlenim
Vsa še delujoča nekdanja samoupravna podjetja naj na podlagi zakona o delni denacionalizaciji prevzamejo zaposleni z 51-odstotnim kapitalskim deležem z eno skupno solastniško delnico ali poslovnim deležem. Ta podjetja naj bodo trajno odprta do mlade generacije. Iz generacije v generacijo naj jih obvladujejo trenutno zaposleni ob izpostavljeni upravljavski in poslovodni vlogi vodilnih osebnosti podjetja. Na tej podlagi zajamčenega trajnega solastništva bodo zaposleni izbrali iz svoje sredine najboljše voditelje. Po potrebi bodo podjetja dokapitalizirali.
Sedanjim lastnikom podržavljenih samoupravnih podjetij, ki so dobili lastnino brez vložkov svežega kapitala, naj se na podlagi zakona izdajo neglasovalne prednostne delnice z minimalno zajamčeno dividendo Euribor plus en do dva odstotka. Ker bi se z zeleno davčno reformo gospodarstvo razbremenilo, bo na podlagi večjega dobička mogoče tako dividendo tudi izplačevati. Banke bodo lahko svoje naložbe v podjetja prodale uspešno na borzi in dobile denar, pri tem pa ne bi razprodali slovenskih podjetij. Državni kapital naj se uporabi za sanacijo podržavljenih podjetij tako, da jim država vrne vse, kar jim je zaplenila. Tako bi se podjetja lažje finančno razbremenila.
Množično kapitalsko varčevanje
Brez množičnega varčevanja izhod iz krize sploh ni mogoč. Množično varčevanje globalne družbe je mogoče realizirati s tiskanjem denarja in inflacijo. Tu smo omejeni na inflacijo evra. Ostane nam še možnost pobiranja višjih davkov, toda le na področju porabe. V javnem sektorju je mogoče bolje gospodariti. Mogoče pa je dokapitalizirati podjetja. To lahko storijo zaposleni. Izkušnje govorijo, da so solastniki partnerskih podjetij pripravljeni vložiti v svoje podjetje do ene plače na leto. Če se kontrolni delež kapitala podržavljenih podjetij vrne zaposlenim, bodo to tudi storili. Tisti del plače ali drugega prejemka zaposlenega, ki bi se uporabil za dokapitalizacijo svojega podjetja ali za vlaganje svežega kapitala v drugo podjetje, naj bo oproščen plačila prispevkov in davkov. Na leto bi zaposleni lahko dokapitalizirali podjetja v višini ene milijarde evrov.
Zmanjšanje sive ekonomije
Najmanj sive ekonomije je v Avstriji (devet odstotkov), ker so najnižje plače obdavčili po stopnji okoli sedem odstotkov. Posnemajmo jih! Siva ekonomija se lahko zmanjša s pavšalno obdavčitvijo mikro podjetij, za druge pa z uvedbo davčnih blagajn in z učinkovito neodvisno davčno službo. S prenosom pobiranja davkov na porabo se bo pobiralo več davkov tudi od udeležencev sive ekonomije.
Vlogo določanja in zaščite javnega interesa na področju komunalnih in drugih infrastrukturnih podjetij ima politika s sprejetjem posebnih zakonov, ki določajo cilje in pogoje poslovanja tem monopolnim dejavnostim.
Predlagam, da se podelijo ta podjetja v aktivno upravljanje zaposlenim. S predpisi in pogodbo naj se določi javni interes. Pogodba lahko zavezuje zaposlene, da izplačujejo fiksno določeno dividendo, če gre za donosne dejavnosti. Zaposleni naj s svojim vložkom kapitala v podjetje, v katerem delajo, člani poslovodstev pa subsidiarno še z vsem osebnim premoženjem odgovarjajo za udejanjenje s predpisi določenega poslanstva podjetja.
Zaposleni lahko, skupaj z rezidenti in slovenskimi pravnimi osebami, z dokapitalizacijo NLB in NKBM v ustrezni vrednosti prevzamejo kontrolni delež v teh bankah.
Ustvariti velja pogoje za normalno gospodarjenje 160.000 zaposlenih, ki delajo v negospodarstvu. Tu je neracionalnosti precej. Če politika teh dejavnosti ne bi obravnavala kot proračunsko uradniške, bi se te dejavnosti lahko razvijale bolj racionalno, ustvarjalno in bolj uspešno. Marsikatera dejavnost, npr. zdravstvo, raziskovanje, izobraževanje ... lahko razvijejo izvozne storitve.
Ocenjujem, da je mogoče sredstva proračuna, namenjena gospodarstvu, zmanjšati. Proračun naj financira samo tiste infrastrukturne naložbe, za katere ni mogoče zaračunavati storitve.
Proračun naj tako, skupno s sredstvi EU, financira gradnjo ribnikov, zadrževalnikov vode, namakalne sisteme, vseslovensko kolesarsko mrežo in druge ekološke projekte. Za druge naložbe je mogoče pridobiti slovenski in tuji naložbeni kapital ter sredstva EU.
Januarja 2010 sem s skupino tehnično-tehnoloških strokovnjakov napisal izhodišča prehoda slovenske elektroenergetike na brezogljični sistem hidro in jedrske energetike. Varna, donosna izvozno naravnana velika naložba. Odpira več kot 10.000 delovnih mest. Lobisti Teša 6 so dosegli popolno politično in medijsko izolacijo našega projekta. Namesto da bi cena elektrike padla in bi še vedno omogočala ustvarjanje dobička, se gradi Teš 6 in vgrajuje ekstremno visoko subvencionirana fotovoltaika. Cena elektrike pa raste. Projekt je še vedno mogoče izpeljati, če bi slovenski zasebni kapital prevzel in dokapitaliziral Gen energijo, d. o. o. Ključni vlagatelji naj bi bili javni uslužbenci in pokojninski skladi.
Prof. dr. Gojko Stanič, pravnik in politolog
