Za blaginjo državljank in državljanov

Zadnje obdobje je obilo strastnega govora in pisanja o prodaji državnih podjetij, nič pa o potrebni uporabi sodobnih upravljavskih orodij za povečanje njihove vrednosti.

Nekonkurenčni pri uporabi upravljavskih orodij

Na lestvici mednarodnega indeksa konkurenčnosti (IMD) je Slovenija v zadnjih letih padla na zadnja mesta, tudi po uporabi upravljavskih orodij, po letopisu konkurenčnosti, ki ga vsako leto predstavi švicarski inštitut za razvoj menedžmenta IMD, za Slovenijo v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja. Pred nami so vse baltske in višegrajske države, Portugalska, Španija, Madžarska, daleč pred nami sta Poljska in Češka, tik za nami pa Romunija in Bolgarija.

Nizko smo padli, ni kaj, in to še posebno po merilu gospodarske uspešnosti, kjer smo bili še leta 2009 na 21. mestu, zdaj pa smo na zadnjih mestih.

Neučinkovitost gospodarstva, posebno nadzornih svetov, nizke bonitetne ocene, pomanjkanje v javnih financah in mrtvilo pri tujih naložbah so glavni vzroki za takšen trend. Skrb vzbujajoča za konkurenčnost je tudi selitev podružnic tujih podjetij iz Slovenije.

Od želja k dejanjem za trajnostni izhod iz krize

V kratki knjižici Priročnik pozitivne revolucije, ki jo priporočam vsem odločevalcem in tudi kot argument podpornikom sprememb, svetovno znani guru na področju ustvarjalnosti Edward de Bono pravi, da ima pozitivna revolucija tri podporne točke: načela, metode in moč.

Potrebo po metodah (orodjih), kateri je namenjen ta članek, pojasnjuje takole: pleskar za pleskanje uporablja čopič, kuhar uporablja za kuhanje posodo, tesar uporablja žago za rezanje lesa.

Katera upravljavska orodja uporabljajo slovenska podjetja in organizacije javnega sektorja v dobrobit svojih strank, zaposlenih, lastnikov, okolja ter posledično državljank in državljanov?

Avtopralnice pripravijo avto za prodajo s ciljem doseči čim višjo ceno. Kako pripravita SDH in DUTB za prodajo podjetja? Katera sodobna orodja upravljanja uporabljajo pri tem s ciljem doseganja njihove večje vrednosti? Ali imajo za ta cilj ustrezna znanja člani nadzornih svetov, uprav in zaposleni?

Pri tem opozarja: »Ljudje, ki imajo oblast, svojo inteligenco uporabljajo za zaščito svoje pozicije. Gledajo samo na svoje kratkoročne interese, ki so potrebni za preživetje. Inteligentne osebe v glavnem uporabljajo svojo inteligenco za napade, kritiko in grajanje drugih oseb pod krinko 'kritičnega iskanje resnice'. Vsi drugi dovolj inteligentni so nezavzeti, imajo svoje lastno življenje in verjamejo, da njihovo občasno sodelovanje na volitvah pomeni velik prispevek lokalnim in svetovnim zadevam.«

Koristnost uporabe sodobnih upravljavskih orodij

Leta 2012 objavljeno poročilo Prispevek upravljanja kakovosti h gospodarstvu Velike Britanije ugotavlja, da je upravljanje kakovosti pomemben temelj, na katerem sloni premik države v smeri pozitivne ekonomske rasti. Rezultati študije potrjujejo pozitiven vpliv ter prispevek metod in orodij k uspehu organizacij ter k uspehu celotnega gospodarstva Velike Britanije.

Leta 2011 so metode prispevale šest odstotkov BDP Velike Britanije (sedma ekonomija na svetu po BDP – 114,9 milijarde evrov) oziroma okoli 11,82 milijarde evrov davkov. Če bi bili metode uvedene v največji možni meri, bi bil BDP za še 68,3 milijarde evrov višji (+3,4 odstotka BDP) in bi prispevali za še 11,3 milijarde evrov davkov. Ocenjeno je tudi, da je bila zaposlenost na račun tega višja za 1,4 milijona zaposlenih. Če pa bi bile popolnoma izkoriščene v vseh sektorjih ekonomije, bi bila še za 455.000 delovnih mest višja (povečanje še za 1,57 odstotka).

Podjetja z uvedenimi metodami lahko pričakujejo povprečno donosnost prihodkov (ROI) v razmerju 6 : 1 (za vsak evro, porabljen za te programe, lahko pričakujemo za šest evrov povečanja prihodkov) in povprečno znižanje stroškov v razmerju 16 : 1 (za vsak evro, porabljen za te programe, lahko pa pričakujemo 16 evrov znižanja stroškov).

Ekonomska situacija v Sloveniji je sicer malo drugačna. Predvsem je razlika med že uvedenimi metodami in potencialom gotovo večji kot v Veliki Britaniji, ki je na lestvici konkurenčnosti precej više kot Slovenija. Če to zanemarimo, bi za Slovenijo (BDP Slovenije za leto 2011 je 35,6 mrd. evrov) dobili naslednje rezultate: 2,1 milijarde evrov prispevek programov k BDP in 1,2 milijarde evrov še dodatni prispevek, če bi bil potencial v celoti izkoriščen, ter 39.000 več zaposlenih in 12.750 še dodatno zaposlenih, če bi bil potencial metod v celoti izkoriščen.

Zgled je nam po velikosti primerljiva španska avtonomna pokrajina Baskija, kjer so s partnerstvom med ministrstvom za gospodarstvo in neprofitno organizacijo Euskalit v desetih letih usposobili več kot 1000 ocenjevalcev ter 2000 menedžerjev in redno organizirali prenos dobrih upravljavskih praks. Za zagon in začetno delovanje Euskalita je ministrstvo za gospodarstvo na leto podelilo dva milijona evrov. Investicija se je močno obrestovala, saj se je Baskija iz podpovprečno razvite španske regije dvignila na 135 odstotkov BDP evropskega povprečja Slovenija je le pri 81 odstotkih – pri čemer velja poudariti, da so aktivnosti uporabe modela odličnosti EFQM začeli sočasno s Slovenijo.

Diagnoza prednosti in pomanjkljivosti kot začetek

Japonska je že v petdesetih letih razvila svoj sistemski pristop obvladovanja kakovosti (Total Quality Management). Njegov razvoj je leta 1951 zaznamovala podelitev prve nagrade za kakovost, tako imenovane Demingove nagrade (po Američanu dr. W. E. Demingu). V osemdesetih letih so ZDA dopolnile japonski model TQM, ga prilagodile ameriškim razmeram in leta 1988 podelile prvo nagrado za kakovost, tako imenovani Malcolm Baldrige National Quality Award.

Zahodna Evropa je bila v tem času zaznamovana s standardi serije ISO 9000 in hitrim povečanjem števila certificiranih sistemov kakovosti. Kljub temu se je na podlagi raziskav in primerjav produktivnosti v avtomobilski industriji izkazalo, da so evropski proizvajalci avtomobilov daleč za Japonsko in ZDA. To je leta 1990 spodbudilo štirinajst vodilnih evropskih podjetij, da so ustanovila Evropski sklad za upravljanje kakovosti (European Foundation for Quality Management – EFQM) z nalogo razviti model, katerega uporaba bo povečala konkurenčnost tudi v Evropi. EFQM je ob podpori Evropske organizacije za kakovost (EOQ) in Evropske komisije razvil model za ocenjevanje poslovne odličnosti, ki je še zdaj podlaga nagradi za odličnost EFQM. Leta 1992 je bila podeljena prva taka nagrada. Narejen je bil korak naprej, saj model vsebuje merila, ki zajemajo celoten poslovni sistem (voditeljstvo, strategijo, zaposlene, partnerstva in vire, procese, izdelek in storitve ter tudi rezultate pri vseh deležnikih: zaposlenih, odjemalcih, družbi).

Danes je po Evropi že veliko nacionalnih nagrad odličnosti, katerih podlaga je model EFQM. Tudi v Sloveniji imamo od leta 1998 Priznanje RS za poslovno odličnost (PRSPO). Žal nismo dosegli množičnost uporabe. Medtem ko model v Evropi uporablja več kot 30.000 organizacij, jih v Sloveniji le ducat. Enako velja za uporabo. V Evropi je (samo)ocenjevanje precej razširjeno v gospodarstvu in javnem sektorju, v zdravstvu, šolstvu, policiji, davčni upravi. Pri nas danes prednjači državna uprava oziroma upravne enote.

Zdravljenje organizacij s sodobnimi orodji upravljanja kot nadaljevanje

Diagnoza organizacijskih prednosti in pomanjkljivosti je le prvi korak na poti k odličnosti, saj tudi pregled pri zdravniku še ne pomeni izboljšanja zdravja. Temu koraku mora slediti izboljšanje delovanja s sodobnimi orodji upravljanja, kot so: upravljanje življenjskega cikla organizacije s pravimi organizacijskimi ukrepi, definiranje poslovnega modela s pomočjo platna vrednostne ponudbe za osredotočenost na trg, uvajanje principov vitkosti za doseganje učinkovitosti, uvedba sistema uravnoteženih kazalnikov za udejanjanje strategije, uvedba zahtevanih panožnih standardov za konkurenčnost dobaviteljev itd.

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

 Miro Germ, Slovensko združenje za kakovost in odličnost