Krizo v Evropi občutijo že mnogi. Čeprav sprejemamo pomembne odločitve, nam državljanov, trgov in naših mednarodnih partneric še ni uspelo prepričati. Še vedno obstajajo dvomi o tem, ali so nekatere države članice pripravljene na reforme in ali so druge pripravljene pokazati solidarnost, s čimer bi se zagotovilo nadaljevanje evropskega projekta in evra.
Evropa potrebuje novo usmeritev. Evropa potrebuje nov način razmišljanja.
To pomeni, da moramo najprej sprejeti dejstvo, da smo vsi v istem čolnu. Pomeni tudi, da se moramo združiti, da bi lahko dosegli potreben obseg in učinkovitost, ohranili svojo vlogo na svetovnem prizorišču in obvarovali naše vrednote v globaliziranem svetu. Potrebujemo odločilen dogovor za Evropo. Vsi moramo brez pomislekov in dvomov pokazati, da smo se pripravljeni skupaj reformirati. Ta dogovor za Evropo v bistvu zahteva dokončanje poglobljene in resnične gospodarske unije, ki bi temeljila na politični uniji.
Prvič, potrebujemo gospodarsko rast. Na nacionalni ravni to pomeni izvajanje strukturnih reform, s katerimi smo desetletja odlašali, in reformo trga dela, s katero bi varnost uravnotežili s prožnostjo. Na evropski ravni moramo biti odločnejši pri odpravljanju ovir, tako fizičnih kot ekonomskih ali digitalnih. In sprejeti moramo proračun Evropske unije, ki bo namenjen naložbam, rasti in reformam.
Naš skupni projekt bo učinkovit le, če bo pravičen in nepristranski. V nekaterih delih Evrope smo že priča hujšim socialnim stiskam. Ne strinjam se, da je evropski socialni model mrtev, kajti učinkovit sistem socialnega varstva, ki pomaga pomoči potrebnim, ne ovira blaginje.
Evro, bančna in fiskalna unija
Po celotni Evropski uniji se izvajajo reforme in konsolidacijski ukrepi. Vzpostavili smo skupna finančna varovala, Evropska centralna banka pa nenehno dokazuje, da podpira evro. Ta jesen ponuja priložnost, da se razmere v Grčiji korenito spremenijo. Če bo Grčija odpravila vse dvome o svoji zavezanosti reformam in če bodo vse druge države odpravile vse dvome o svoji odločenosti, da Grčijo zadržijo v območju evra, nam lahko uspe. Če bo Grčija izpolnila svoje zaveze, bi morala ostati v naši družini. Morala bi ostati v območju evra.
Zagotoviti celovitost evra je naš glavni izziv. To je skupna odgovornost držav članic in evropskih institucij. Vsi akterji bi morali spoštovati neodvisnost Evropske centralne banke.
Dokončati moramo gospodarsko in monetarno unijo. Vzpostaviti moramo bančno in fiskalno unijo.
V krizi se je pokazalo, da banke sicer postanejo nadnacionalne, vendar pravila zanje in nadzor nad njimi ostanejo nacionalni. Ko so šle stvari narobe, so račun plačali davkoplačevalci. Ta teden smo naredili kvantni preskok: predlagali smo vzpostavitev enotnega evropskega nadzornega mehanizma nad bankami v območju evra – temeljnega kamna za bančno unijo, ki bo znova vzpostavila zaupanje v nadzor nad bankami.
Evropa potrebuje tudi fiskalno unijo. Gospodarske odločitve ene države članice namreč vplivajo na druge. Zato je nujno okrepljeno sodelovanje na področju gospodarske politike, za katero bo poskrbela evropska komisija kot neodvisna evropska institucija. Komisija bo jeseni objavila načrt z osnutki zakonodaje, ki naj bi zagotovila poglobitev gospodarske in monetarne unije.
Politična unija
Če naj ekonomska in monetarna unija uspešno zaživita, jima moramo ob bok postaviti politično unijo. Da bi to dosegli, moramo razviti evropski javni prostor, v katerem bomo o evropskih zadevah lahko razpravljali z evropskega vidika. To lahko storimo z okrepitvijo pooblastil evropskega parlamenta in vzpostavitvijo pravih evropskih političnih strank. K temu bi pripomogla tudi vložitev kandidatur za mesto predsednika komisije; to bo naloga evropskih političnih strank na prihodnjih volitvah v evropski parlament leta 2014.
Politična unija pomeni tudi, da moramo storiti več v naši vlogi na svetovnem prizorišču. Bolj kot kdaj prej naši državljani in nov svetovni red potrebujeta dejavno in vplivno Evropo. Evropo, ki stoji za svojimi vrednotami. Grozljiva situacija v Siriji nam kaže, da ne moremo biti le nemi opazovalci.
Začeti se moramo približevati zvezi nacionalnih držav. To ne pomeni superdržave, ampak demokratično zvezo nacionalnih držav, ki lahko rešujejo svoje skupne težave in si delijo suverenost tako, da je vsaka država sposobna nadzorovati svojo usodo.
Za to bo navsezadnje potrebna nova pogodba. Odpreti je treba široko razpravo po vsej Evropi. Evropa ne more biti tehnokratska, birokratska ali diplomatska. Biti mora čedalje bolj demokratična. Komisija bo pred naslednjimi volitvami v evropski parlament leta 2014 predstavila svoje zamisli o Evropski uniji prihodnosti. Predstavili bomo podrobne zamisli o spremembah pogodbe, o katerih bo dovolj časa za razpravo.
Tesnejše povezovanje
Vse to so pomembne odločitve, o katerih se bodo morale odločati države članice in njihovi državljani. Volitve leta 2014 moramo izkoristiti za prebuditev vseh Evropi naklonjenih sil. Ne smemo dopustiti, da bi populisti in nacionalisti vodili negativno usmerjeno razpravo. Od vseh, ki se imajo za Evropejce, pričakujem, da bodo prevzeli pobudo v tej proevropski razpravi. Kajti še nevarnejša od skepticizma tistih, ki Evropi niso naklonjeni, sta brezbrižnost ali pesimizem zagovornikov evropskega projekta.
Mnogi bodo rekli, da je takšna vizija preveč ambiciozna in neuresničljiva. S tem se ne strinjam. Realistična pot naprej je pot, na kateri bomo postali močnejši in enotnejši. Če naj se kam nagibamo, se nagibajmo k upanju. To zagotovo zmoremo – če smo ponosni, da smo Evropejci, in če se vsi skupaj potrudimo. Prejšnje generacije so premagale tudi večje težave. Zdaj je na vrsti naša generacija, da dokaže, da je dorasla nalogi.
José Manuel Barroso, predsednik evropske komisije