Tiskane izdaje
Temeljni cilji obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) kot javnega sistema za financiranje zdravstvenega varstva se navezujejo na finančne in nefinančne cilje sistema. V ospredju so:
– stabilno finančno poslovanje oziroma stabilni javnofinančni viri,
– primeren dostop do pravic iz javnega naslova,
– učinkovita in kakovostna zdravstvena oskrba.
Makroekonomske ocene kažejo, da se bodo stagnantna gibanja v letih 2012 in 2013 nadaljevala. To nakazuje, da prihajamo v situacijo, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s sedanjimi javnofinančnimi viri oziroma glede na veljavno prispevno stopnjo (obveznega zdravstvenega zavarovanja) v okviru svojih pooblastil in pristojnosti čedalje teže ohranjal sedanjo raven (dostopa do) pravic, še manj pa zagotavljal razvoj novih tehnologij oziroma omogočil širjenje zdravstvenih zmogljivosti. Zato ocenjujemo, da so nujni takojšnji sistemski ukrepi in spremembe, ki jih je treba glede na možnosti izvedbe oziroma doseganja takojšnjih učinkov – že leta 2012 – razdeliti na intervencijske in celovite (zdravstvena reforma).
Intervencijski ukrepi
Intervencijski ukrepi bi se morali osredotočiti na zagotavljanje solventnosti javne blagajne oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v času krize. Po naših ocenah je nujno treba sprejeti:
• sistemske ukrepe, s katerimi bi preprečili vdore oziroma situacije, ki vodijo do insolventnosti, tako da,
1) država prevzame del obveznosti v primeru, ko se zavestno odloči za korekcijo (znižanje, zamrznitev) višine prispevne stopnje, čeprav je dokazano, da korekcija ne bo omogočila pokrivanja vseh obveznosti ZZZS;
2) da država prevzame del obveznosti v primeru, ko s svojimi odločitvami (zakonske spremembe) ali pri odločitvah, pri katerih sodeluje (na primer kolektivna pogajanja za plače), povzroči ali vpliva na dvig cen zdravstvenih storitev, ki ga s sedanjo prispevno stopnjo ni mogoče pokriti;
• sistemske ukrepe, s katerimi bi zamrznili ali zmanjšali vpliv osnovnih (makroekonomskih) dejavnikov odhodkov ZZZS kot javne blagajne: zaposlovanje v zdravstvu, plače zdravstvenega osebja, materialni stroški (vključno z regulacijo stroškov dobave zdravil in drugih zdravstvenih produktov ter opreme), amortizacija idr.
Ključnega pomena je odprtje kolektivne pogodbe, pri čemer se je treba zavzeti tudi za izboljšanje možnosti za motiviranje učinkovitega in kakovostnega dela oziroma za povečanje variabilnega dela plač za nagrajevanje.
Sistemske spremembe
Intervencijski ukrepi bi morali na kratek rok (2012, 2013) zagotoviti uravnoteženje prihodkov z odhodki ZZZS. Hkrati pa bi morali s celovitejšimi ukrepi oziroma s sistemskimi spremembami (zdravstvena reforma) vzpostaviti pogoje, ki bi dolgoročneje omogočali učinkovito izpolnjevanje osnovnega cilja sistema: ustrezen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe v okviru razpoložljivih (javno)finančnih virov.
Po naših ocenah so glede na trenutne pogoje poslovanja in realne razmere v zdravstvu nujne uravnotežene sistemske spremembe na naslednjih področjih:
• sistemske spremembe za izboljšanje javnofinančnih virov oziroma OZZ:
• novi javnofinančni viri (trošarine) za pospeševanje razvoja (promocija zdravja, preventiva, uvajanje novih zdravstvenih tehnologij),
• zmanjšanje neupravičenih razlik v bremenih plačevanja prispevkov med posameznimi kategorijami zavezancev (izenačitev višine prispevne stopnje za vse kategorije, določitev najnižjih osnov za določene kategorije, širitev osnov iz plač na druge prejemke idr.),
• zaostritev odgovornosti za redno poravnavanje obveznosti (širitev instituta začasnega zadržanja pravic za neredne plačnike iz samozaposlenih na poslovodne delavce pravnih subjektov, izvajanje kazenskih in drugih sankcij proti neplačnikom, poenostavitev stečajnih postopkov, poravnava socialnih prispevkov kot prednostna terjatev idr.),
• informatizacija Dursa za bolj učinkovito izterjavo prispevkov;
• sistemske spremembe na področju pravic iz javnega naslova oziroma OZZ:
• ureditev postopkov, meril in načinov uvajanja zahtevnejših zdravstvenih tehnologij, njihovega spremljanja in opuščanja,
• povezovanje sektorjev oziroma izvajanje medsektorskih pristopov za obvladovanje posledic demografskih in socioekonomskih trendov (promocija zdravja, poškodbe pri delu in poklicne bolezni, oskrba kroničnih bolnikov, dolgotrajna oskrba),
• ureditev pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, in sicer na način, ki bo omogočal boljše obvladovanje razlogov začasne zadržanosti (omejitev trajanja prejemanja nadomestila, obvezna uvedba invalidskega postopka, uskladitev s primerljivimi državami, individualna medicinska rehabilitacija idr.),
• krepitev položaja zavarovanih oseb oziroma bolnikov in odgovorno uresničevanje pravic iz javnega naslova (informiranje, pravilna uporaba storitev, informatizacija, idr.);
• sistemske spremembe za bolj učinkovito in kakovostno izvedbo programov zdravstvenih storitev:
• uvedba strateškega načrtovanja in vodenja zdravstvene politike (določitev javnozdravstvenih prioritet, opredelitev nacionalnih programov za promocijo zdravja in nacionalnih programov za preprečevanje kroničnih bolezni, določitev mreže javne zdravstvene službe glede razvoja kadra in zmogljivosti po posameznih zdravstvenih dejavnostih),
• krepitev administrativne sposobnosti sistema (informatizacija, posodobitev evidenc in zbirk podatkov za spremljanje sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, krepitev nadzornih funkcij sistema idr.),
• spremembe in posodobitve partnerskih pogajanj (poenostavitev postopkov partnerskih pogajanj, postopna uvedba pogajanj o tarifnem delu oziroma odprava kolektivnih pogajanj na državni ravni),
• ureditev javno-zasebnega partnerstva (vsebinsko in postopkovno pregledna ureditev, stroga regulacija javnega interesa pri uresničevanju koncesij idr.),
• spremembe v organizaciji zdravstvenih dejavnosti oziroma prilagoditve zmogljivosti razpoložljivim virom (združevanje določenih zmogljivosti, delitev dela med dejavnostmi za racionalno izvedbo programov idr.),
• učinkovito upravljanje zdravstvenih zavodov (večja avtonomija pri upravljanju, jasnejša pooblastila direktorjev organov upravljanja pri vodenju investicijske, kadrovske, plačne in drugih politik, večja odgovornost za poslovni rezultat idr.).
Sklep
Zavedanje, da smo na področju zdravstva (v nasprotju z številnimi primerljivimi evropskimi državami) doslej znali poslovati v okviru razpoložljivih sredstev – ne le brez ustvarjanja javnega dolga, ampak tudi brez večjih zastojev glede dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe –, bi nam moralo vliti dovolj samozavesti za takojšnje ukrepanje.
––––––––
Samo Fakin,
dr. med., generalni direktor
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Prispevek je mnenje avtorja in
ne izraža nujno stališča uredništva.
