Tiskane izdaje
V posebno čast mi je, da lahko v okviru Delovega projekta o enakopravnosti spolov sodelujem kot prva predsednica vlade v zgodovini Slovenije. Dejstvo, da sem prva ženska, ki opravlja najvišjo odločevalsko funkcijo v državi, je znak, da je v Sloveniji ženskam dosegljiv tudi sam vrh v državni politiki, ki je doslej veljala za bolj »moško« področje.
Z enakopravnostjo spolov ter krepitvijo položaja žensk se pri nas in v drugih razvitih državah ukvarja veliko vladnih in nevladnih organizacij, ki pripomorejo k vsevključujoči družbi. Razumevanje položaja žensk in moških ter hkrati upoštevanje in spoštovanje razlik med njimi je namreč zelo pomembno pri oblikovanju politik, ukrepov in aktivnosti, saj le tako lahko skupaj ustvarjamo družbo, v kateri bomo ženske in moški imeli enake možnosti in priložnosti za uresničevanje svojih potencialov in potreb.
Uravnotežena zastopanost
Slovenija se uvršča med države Evropske unije z relativno visoko stopnjo enakopravnosti spolov, predvsem na račun visoke stopnje zaposlenosti žensk, zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom, dobrega sistema javnega otroškega varstva in institucionalnega varstva starejših, vključenosti v izobraževanje, majhne razlike v plačilih med ženskami in moškimi, v zadnjih letih je tudi v nacionalni politiki navzočih čedalje več žensk. Zato se na prvi pogled zdi, da z uresničevanjem enakopravnosti spolov v Sloveniji nimamo težav in da smo ženske v zadovoljivi meri navzoče tudi v tistih sferah, ki so že po tradiciji rezervirane za moški svet. Pa vendar podatki kažejo, da – čeprav smo Slovenke na večini področij boljše od povprečja v Evropski uniji – v primerjavi z moškimi nismo v enakem položaju. Ključni izzivi so predvsem na področjih uravnotežene zastopanosti na položajih odločanja v gospodarstvu ter predvsem lokalni politiki, v podjetništvu, koncentraciji žensk v tradicionalno ženskih in moških v tradicionalno moških smereh izobraževanja in poklicih, enakovredni porazdelitvi časa pri skrbi za dom in družino ter na področju nasilja nad ženskami.
Uravnotežena zastopanost žensk in moških na mestih političnega odločanja je pomembna. Pomeni bolj kakovostno demokracijo ter večjo družbeno pravičnost, saj so le tako zastopani interesi in potrebe tako žensk kot moških. Danes jo zagotavljamo s predpisanimi kvotami, ki so učinkovit mehanizem na področju političnega odločanja na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Delež žensk na voljenih položajih se zaradi kvot povečuje, čeprav še ne dosega načela uravnotežene, vsaj 40-odstotne, zastopanosti vsakega od spolov. Kvote torej delujejo. Hkrati pa si želim, da bi postali družba, v kateri bi bile take kvote nepotrebne. Družba, v kateri bi se uravnotežena zastopanost ustvarila sama po sebi in je ne bi bilo treba posebej uzakoniti. Na delež in udeležbo žensk v političnem udejstvovanju in na najvišjih mestih odločanja pa poleg zakonskih določb močno vplivajo tudi drugi dejavniki. Konkretne zaveze in ukrepi za povečanje udeležbe in zastopanosti žensk so pomembne tudi na ravni političnih strank: v akcijskih načrtih in drugih internih aktih strank, z uvrščanjem žensk na kandidatnih listah na izvoljiva mesta in podobno. Pomembna je politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni ter podporno ožje socialno in širše družbeno okolje, brez stereotipov o udejstvovanju in odločanju žensk in moških v politiki. Čas bližajočih se evropskih in lokalnih volitev pa je lahko že prva priložnost za korak v smeri uravnotežene zastopanosti žensk in moških v političnem prostoru.
Uravnotežena zastopanost žensk in moških je zelo pomembna tudi v gospodarstvu. Analize namreč kažejo, da podjetja, ki imajo na vodilnih položajih uravnotežene deleže žensk in moških, dosegajo boljše poslovne rezultate, so boljša pri razumevanju želja in potreb strank, upoštevajo vrednote novih generacij, imajo boljšo organizacijsko kulturo ter so bolj pripravljena na demografske izzive. Ker je zastopanost žensk – ne le v Sloveniji, ampak tako rekoč povsod po EU – na najvišjih položajih v gospodarstvu slaba, ker se stanje izboljšuje prepočasi in bi s takšnim napredkom zadovoljive rezultate dosegli šele čez desetletja, je evropska komisija pripravila predlog direktive, ki bo največje gospodarske družbe, ki kotirajo na borzi, zavezala k uravnoteženju spolov na najvišjih mestih odločanja. Praksa držav, v katerih so zakonodajne spremembe že uvedli, na primer Norveške, kaže na to, da se stanje spremeni samo tam, kjer so ukrepi zavezujoči. Dejstvo namreč je, da so najboljši kadri tako med ženskami kot med moškimi, zato si – predvsem v času, ko so potrebni novi pristopi, sveže ideje in najboljši ukrepi – ne moremo privoščiti, da zanemarjamo potencial polovice prebivalstva – žensk. Kvote so ukrep, ki delodajalce prisili, da iščejo kadre na podlagi njihovih idej, odlik, znanja ter sposobnosti, in ne na podlagi stereotipnih prepričanj, da ženske na takšna mesta ne želijo, da niso ambiciozne ali usposobljene. Vse to so, le priložnosti jim družba velikokrat ne da.
Dejanska enaka družbena moč
Neizkoriščen izobrazbeni in delovni potencial žensk je pomemben vir gospodarske in družbene rasti in razvoja, zato je polna zaposlenost žensk ključna. Za zagotavljanje visoke zaposlenosti in ekonomske neodvisnosti žensk je temeljnega pomena ustvarjanje pogojev za lažje usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti zaposlenih (na primer kakovostno in dostopno otroško varstvo in skrb za starejše) ter enakovredna delitev neplačanega dela, kot je skrb za otroke in gospodinjstvo. Čeprav bi morali razprave o tem, ali ženske lahko imajo hkrati uspešno kariero in srečno družino, preseči že pred stoletji, dejansko stanje kaže, da je to še vedno izziv. Ženske smo sicer svoj položaj v zadnjem stoletju izboljšale: lahko se šolamo na univerzah, smo zaposlene, imamo volilno pravico, imamo več možnosti za dokazovanje in udejstvovanje na raznih področjih. Po drugi strani pa smo še vedno precej bolj kakor moški vpete v gospodinjsko delo ter skrb za otroke. Spodbudno je, da se tradicionalni vzorci spreminjajo, za kar smo zaslužne tako ženske kot moški. Razveseljiv je podatek raziskave OECD, da slovenski moški precej več časa namenijo gospodinjskim opravilom kot moški v preostalih 28 proučevanih državah. Vendar si moramo kljub temu postaviti vprašanje, kako lahko stanje še izboljšamo.
Eno od področij, na katerem so kršene temeljne človekove pravice, je nasilje nad ženskami. Na zakonodajni in institucionalni ravni smo v zadnjih dveh desetletjih naredili veliko. Imamo tudi dobro delujoč nevladni sektor. Pa vendar se nasilje, zlasti ženskam, še vedno dogaja tam, kjer bi se morale počutiti najbolj varno: doma. Življenje brez nasilja je pravica, ne privilegij. Je ovira za dejansko enakopravnost spolov. Takšna ovira so tudi predsodki in stereotipi o tem, kaj je primerna šola, delo, hobi … za ženske in za moške. Nemalokrat se ti predsodki kažejo kot seksistične opazke, kar sem na začetku nastopa funkcije predsednice vlade velikokrat občutila tudi sama. Ženske na vodilnih položajih, in to po mojem mnenju še posebno velja za politične kroge, se s takšnim odnosom verjetno srečujemo večkrat kot moški. Pa da ne bo pomote – opazke prihajajo tako z moške kot ženske strani. Ljudje se ukvarjajo s tvojim slogom oblačenja, pričesko, spremljajo, kolikokrat si neko obleko že oblekla, in še bi lahko naštevala. Vse to seveda »okrasijo« z negativnim prizvokom in pri tem razvrednotijo vse tvoje sposobnosti in dosežke. Takšnega »ocenjevanja« so moški nedvomno deležni v manjši meri.
Naj zaključim z mislijo, da je enakopravnost spolov eden izmed gradnikov demokracije. Pri tem pa je pomembno, da ne gre zgolj za deklarativno nakopravnost, ampak za tisto dejansko – tisto, od katere ima koristi vsa družba ter vsaka posameznica in posameznik. Da imajo ženske in moški enako družbeno moč, so enako udeleženi ter zastopani na vseh področjih javnega in zasebnega življenja.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Alenka Bratušek, predsednica vlade
***
Imamo prvo predsednico vlade, ki je le ena izmed treh v Evropski uniji, kjer je ob tem le ena predsednica. Imamo rekordno zastopanost žensk v državnem zboru. Ženske pri nas so visoko izobražene in njihova stopnja zaposlenosti je velika. A kljub temu smo še daleč od, denimo, po enakopravnosti spolov zglednega severa Evrope. Podrobnejšo analizo problematike položaja žensk si lahko ogledate v Delovem interaktivnem dosjeju.
