Zakaj ne svetujemo Trumpu

Iz Partnerstva za spremembe smo se veliko naučili. Predvsem, da ne obstajajo »mi« in »oni«, »vaši« in »naši«, ampak obstajamo le mi.

 

Objavljeno
04. maj 2017 00.52
LJUBLJANA.22.04.2012 - WFC.FOTO:BLAZ SAMEC/DELO
Ajša Vodnik
Ajša Vodnik

Vprašanje, zakaj ne svetujemo Trumpu, so AmCham Slovenija v zadnjem času dvakrat, tudi javno, zastavili pomembni deležniki za spremembe v državi, najprej sindikati in takoj zatem svetovalec ministrice za zdravje.

V nekaterih člankih so avtorji manipulativno navajali napačne podatke o zbornici in o namenih AmCham Slovenija. Več ljudi mi je »dobronamerno« svetovalo, da naj nehamo biti glasni, da naj se ne vtikamo in naj ne predlagamo pozitivnih sprememb, čeprav je naš moto, ki mu sledimo in ga živimo, navdih za pozitivne spremembe. Slišala sem celo, da naj neham, sicer bodo diskreditirali mene osebno. To ni Slovenija, v katero verjamem, in res kar težko razumem, zakaj tak strah in odpor do tistih, ki pridejo s predlogi in proaktivno iščejo možne rešitve.

Strinjanje ni nujno, temveč spoštovanje

Iskanje zunanjih sovražnikov je bilo menda v modi približno takrat, ko sem se rodila, ampak očitno nekateri tudi po 40 letih prihajajo na plan z istimi prijemi. Ampak to res ni Slovenija, ki jo čutim. Zame je prava Slovenija tista, ki spodbuja talente, mlade in stare, da soustvarjajo in kreirajo.

Svet se spreminja, niti meni niso všeč vse spremembe, ki jih je moč zaslutiti, a rešitev ni to, da reagiraš z zavračanjem in zanikanjem, ampak to, da v spremembi iščeš priložnosti. Zavedam se, da je za spremembe v družbi ključno sodelovanje med gospodarstvom, državo in civilno družbo; odprt dialog in kultura, v kateri vsakdo lahko izrazi svoje mnenje in je dejavno pripravljen prevzeti svoj del naloge in vloge.

Ker pa je prav, da najprej iščeš odgovore pri sebi, dopuščam možnost, da je vzrok za neodobravanje to, da ne komuniciramo dovolj in vsi ne poznajo našega dela. Zato sem izjemno vesela, da sta se na naše vabilo odzvala predstavnika ZSSS gospod Dušan Semolič in gospod Andrej Zorko. Spoštujem oba gospoda, da sta na, po mojem mnenju, neuspeli tiskovni konferenci z naslovom Vpliv AmChama v Sloveniji ob našem srečanju jasno in odločno zastopala svoja stališča, hkrati pa tudi prisluhnila našim. Pogovor v moji pisarni je dokaz, da ni nujno, da se v vsem strinjamo, se pa lahko spoštujemo in iščemo načine, da skupaj ustvarimo novo kvaliteto v dobro ljudi.

Za začetek nekaj pojasnil: AmCham Slovenija je slovenska pravna oseba – zavod, ki je bil ustanovljen leta 1999. Z ostalimi evropskimi in evro-azijskimi AmChami smo povezani v mrežo AmChams in Europe, vendar ne delujemo enotno in ne vplivamo na delo drug drugega. Smo člani U. S. Chamber of Commerce, ki pa nima vpliva na naše delo.

AmCham Slovenija v celoti vodijo in financirajo naši člani. Veljamo za eno izmed najbolj aktivnih mednarodnih poslovnih skupnosti v Sloveniji z več kot 320 uglednimi člani – domačimi in tujimi podjetji, ki skupaj stremijo k dosegi jasnega cilja: soustvarjati boljše poslovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Naši člani zaposlujejo več kot 66.000 ljudi. Poleg številnih dogodkov, s katerimi osvetljujemo pomembne teme, odpiranja ameriškega trga slovenskim podjetjem, aktivnih programov, ki spodbujajo prihod in ohranitev slovenskih in mednarodnih investicij v Sloveniji, je tudi iskanje najboljših poslovnih praks izjemno pomemben del našega delovanja, ki je namenjen mladim.

Mladi so predlagali Partnerstvo za spremembe

Vpisujemo že osmo generacijo mladih potencialov, več kot 740 jih je bilo že vključenih v program AmCham Young ProfessionalsTM, ki je način razmišljanja in platforma za osebni in karierni razvoj posameznikov z izjemnim potencialom. Razvili smo ga v Sloveniji in je naša intelektualna lastnina. Poleg tega imamo program za študente SEI in Young Leaders Club, katerega pomemben del je družbena odgovornost – vračanje družbi. Za svojo iniciativo so letos prepoznali sodelovanje s centrom Iris in z druženjem in dialogom iščemo načine, kako opolnomočiti mlade slepe in slabovidne. Večkrat imam občutek, da gre pri tem bolj za opolnomočenje nas samih, saj se tudi zaradi vseh izjemnih mladih centra Iris bolj zavedamo dejstva, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem.

Za nas so prav mladi tisti, ki s svojo energijo vnašajo v prostor optimizem in poudarjajo priložnosti. So navdih AmCham Slovenija in obveza za spremembe na bolje. In ker je njihovo temeljno sporočilo: »Nimamo vzornikov, imamo pa vrednote ter želimo, da nam odpirate vrata, mi pa bomo soustvarjali to čudovito Slovenijo,« čutim tudi osebno odgovornost, da smo aktivni.

Prav mladi so bili tisti, ki so predlagali Partnerstvo za spremembe, ki je poligon za nove oblike sodelovanja in nove poslovne modele. Krepi medsebojno zaupanje, pomaga premagovati stereotipe in prinaša optimizem. Izmenjava med javnim in zasebnih sektorjem in skupno reševanje izzivov je model za prihodnost. Slovenija je izjemna tudi zato, ker ima dovolj samozavestnega ministra za javno upravo in predsednika vlade, ki sta za sodelovanje na transparenten način in ki znata reči ne, kadar menita, da nekaj ni v interesu Slovenk in Slovencev, sploh pa zato, ker sta znala prisluhniti mladim in njihovim idejam.

Iskanje možnosti za sodelovanje

Iz Partnerstva za spremembe smo se veliko naučili. Predvsem, da ne obstajajo »mi« in »oni«, »vaši« in »naši«, ampak obstajamo le mi, ki lahko skupaj soustvarjamo. To seveda ne pomeni, da mora obstajati enoumje, čar je v več mnenjih, kulturi dialoga, sprejemanju drugačnih, tudi sprejemanju tujcev, ki so svoj dom našli v Sloveniji. Prav Partnerstvo je bilo vzrok, da smo spremenili način našega zagovorništva – argumentiranega podajanja predlogov. Prej smo namreč zastopali stališča, s katerih se nismo bili pripravljeni premakniti, pogosto smo govorili le »kaj«, in ne »kako«, zdaj raje iščemo možne rešitve v sodelovanju.

Drugi vzrok, da čutim osebno angažiranost za pozitivne spremembe, so naši člani, ki nas podpirajo na različne načine, tudi tako, da svoj prosti čas namenjajo za soustvarjanje boljših rešitev. Več kot 250 strokovnjakov je aktivnih v osmih delovnih komisijah. Ena od komisij, komisija za zdravstvo in kakovost bivanja, je zelo aktivna in zaradi nje smo, kot kaže, v zadnjem času na udaru. In res si ne morem kaj, da se temu ne bi čudila.

Želimo biti podporniki prizadevanj za zdravstveno reformo, ki bo v ospredje postavila pacienta, predvsem pa si želimo vzdržno, dostopno in solidarno zdravstvo. Pripravili smo dokument o stališčih, ki se osredotoča na tri področja: upravljanje in organizacijo zdravstvenega sistema, financiranje ter sistem vrednotenja inovacij v zdravstvu. Dokument smo nadgradili z izjavami različnih slovenskih in tujih strokovnjakov, ki so bili v zadnjih dveh letih gostje naših dogodkov, kjer smo iskali dobre prakse v zdravstvu, tako v slovenskem kot v mednarodnem. Govorniki, ki so navedeni v dokumentu ter so izrazili odobravanje, da se poslovna skupnost dejavno vključuje v izjemno pomembno področje zdravstva, in izrazili željo, da bi bilo podobno tudi v njihovih državah, so med drugimi: Mary Harney, nekdanja irska podpredsednica in ministrica za zdravje, ki je v dveh mandatih implementirala zdravstveno reformo na Irskem, zdaj pa je predsednica European Steering Committee on Sustainable Health; Francesca Colombo iz OECD; Ernst van Koesveld z nizozemskega ministrstva za zdravje ter prof. dr. Bernhard Rupp, profesor in strokovnjak za ekonomiko zdravstva iz Avstrije.

Prav tako smo ponosni, da smo podrobneje opisali dobre prakse iz Slovenije, ki so lahko zanimive za prenos med zdravstvenimi organizacijami. Naši predlogi so proaktivno naravnani in želimo si, da bi v dialog prinesli rešitve in ideje, ki v center postavljajo dobro pacienta. (Celoten dokument je objavljen na naši spletni strani www.amcham.si.)

Tretji vzrok, da si želim sprememb, je moj izjemen tim, sedem dam, ki dela več, kot je v opisu njihovih del in nalog, tudi zato, ker smo si skupaj, z našim Svetom guvernerjev, zadale, da bomo delale v skladu z vrednotami: optimizem, sodelovanje, strastnost, zaupanje in kreativnost, to so tudi temeljne vrednote AmCham Slovenija. Hvala, moje punce!

Ne le za svoje, ampak za vse otroke

V četrtem vzroku, ki je najbolj oseben, pa se skrivajo kar trije: moji trije otroci in največja ambicija, da bom nekoč babica v Sloveniji. Ja, želim si doprinesti k priložnostim v Sloveniji, ne le za svoje otroke, ampak tudi za vse ostale. Država, v kateri živimo, je čudovita in življenjski standard zelo dober, vprašanje pa je, koliko je vzdržen, če bomo želeli ohranjati status quo.

In zdaj sem dolžna še odgovor na naslovno vprašanje. Trumpu ne svetujemo, prav tako ne svetujemo ne Pahorju, ne Cerarju, ne Janši ... Svetovanje ni naša vloga, podajanje predlogov in iskanje rešitev pač je. Nikogar ne silimo z njimi, smo pa na voljo, ker verjamemo, da je prav, da smo prav vsi aktivni državljani, da si zaupamo in upamo izražati mnenja in še pomembneje: iščemo rešitve in priložnosti za našo državo, našo sLOVEnijo. In kot državljanka sveta si želim, da bom imela Trumpu priložnost reči, da je odgovor v sodelovanju in odprtosti, in ne v protekcionizmu in zapiranju. Ampak to je že druga zgodba.

 

 

Mag. Ajša Vodnik,

izvršna direktorica AmCham Slovenija

 

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.