Tiskane izdaje
Ko sem pred kratkim poslušal tri nekdanje ministre za zdravje in direktorja ZZZS, kako so razpravljali o krizi v zdravstvenem sistemu (ZS), sem dobil odgovor, zakaj je ZS v popolni krizi. Preprosto povedano je izvir vzrokov za krizo kader, ki smo ga imeli, žal ga še vedno imamo, na vrhu politične, menedžerske strukture v slovenskem zdravstvu.
Prav nič ne tvegam z oceno, da je bil vrh ZS že od začetka RS popolnoma strokovno nekvalificiran za dela in odgovornosti, ki bi jih moral opravljati. Nabor takega kadra je bil bistveni element politične strategije uničenja javnega zdravstva. Edini minister, ki se je taki politiki uprl, je bil dr. Dušan Keber, ki je bil zelo hitro izoliran. Da še prav nič ne kaže, da bi se lahko zgodila kakovostna sprememba, dokazujejo posveti, ki jih sklicuje predsednik države in drugi politiki višjih ravni, ko vabijo na razgovore prav vse tiste, ki so najbolj odgovorni za krizo ZS, da bi jim povedali, kaj je treba storiti. Tako imamo veliko posvetov, ki so strokovno nepripravljeni, in namesto da bi iskali rešitve, vsakdo navija za svoje. Tako se med državljani ustvarja samo dodatni nemir.
Razkroj v interesu lobijev
Brez kakršnegakoli tveganja trdim tudi, da s tem ko se vsi zavzemajo, da je treba reformirati zdravstveni sistem, vidijo prav vse interesne skupine le svoje lastne cilje, medtem ko politika ciljev in strategije slovenskega zdravstva nima.
Trden argument za tako oceno vidimo v konceptu tako imenovane zdravstvene reforme, ki jo je izdelala »stroka« (zdravstvena) v okviru zdravniške zbornice in Fidesa. Če bi ta koncept uveljavili v praksi, bi to pomenilo, ne le dokončni pokop javnega zdravstva, ampak erupcijo takih socialnih napetosti, ki bi bile lahko usodne za nacionalno stabilnost. Res brezmejna arogantnost.
Oceno stanja ZS je nujno treba izvesti dosledno le z vidika uporabniškega organizacijskega koncepta. Kaj to pomeni? Jasno in koncizno povedano: javno zdravstvo mora dosledno zagotoviti, da je uporabnik kralj, izvajalec pa služabnik. Tako kot bi moral biti minister služabnik ljudstva. V tržni menjavi interese kupca neposredno zastopa vsak kupec sam, medtem ko za javni sektor to menjavo opravljajo demokratično veljavni organi. Samo tisti, ki so za to plačani in odgovorni. V principu bi morali biti za javni sektor še bolj dosledno uveljavljeni interesi uporabnikov, saj ima država na svoji strani celotno oblast. Tu je jedro krize ZS: država ne opravlja svojih odgovornosti, kar vodi v razkroj javnega zdravstva, to pa je v interesu lobijev.
Enotno in celovito zasnovan sistem
Sistemsko so izvajalci javnega zdravstva zdravstveni zavodi, ne pa zdravniki. Ko se interesi zdravnikov enačijo z izvajalnimi organizacijami, je to, po domače povedano, lumparija, napačno indoktriniranje in zavajanje ljudstva. Tako se popolnoma odpravita vloga in odgovornost organizacije in menedžmenta, brez katerih ni učinkovitega zdravstvenega sistema; enaka logika se uveljavi vse do vrha ZS, ki ga vodijo zdravniki specialisti.
Ocena stanja ZS mora ugotoviti, koliko so vsi državljani RS po principu solidarnosti varni v primerih bolezni, vključno s preventivo. Logična posledica profesionalnega medicinskega razvoja ZS je tudi zlom primarne ravni zdravja, saj je z vidika medicinske stroke to le prva razvojna stopnja zdravstvene stroke. Torej nekaj manj.
Ko sem bil direktor ZDL, smo republiški oblasti že takrat predlagali, da bi moral biti pri financiranju celotnega zdravstva sistemsko zagotovljen ustrezen delež za javni sektor kot zelo pomembna primarna raven. Seveda je nujen tudi razvoj tako imenovane stroke, ustrezne delovne razmere, plače itd., vendarle skozi prizmo koristi uporabnikov in interne organiziranosti izvajalcev, kar je delo menedžmenta in vodenja.
Vsekakor so sedanje razprave o ZS tudi preveč poudarjale delitev po delu, normative itd. Vse to se ne sme urejati na ravni celotnega sistema, ampak v okviru vodenja.
Predlagam enotno in celovito zasnovan ZS s sistemsko decentralizacijo. Upravljanje in vodenje takega ZS mora biti zelo strokovno, medtem ko bi državni zbor in vlada opravljala le vlogo zdravstvene politike, ciljev in menjave dela – ter sistemski nadzor nad celotnim ZS.
Ocena ZS, ki jo neodgovorno razširjajo nekdanji ministri za zdravstvo, da imamo v Sloveniji dober ZS glede na to, koliko denarja se vanj steka, je zavajanje ljudstva. Posledično je po tej oceni problem le, da namenjamo za zdravstvo premalo denarja. Na taki oceni sta tudi zdravniška zbornica in Fides izdelala svoj koncept zdravstvene reforme. Denarja bo vedno premalo, sicer ne bi imel svoje vloge. Prvenstvena naloga zdravstvenega ministra pa je, da za denar, ki ga politika namenja za zdravstvo, čim bolje zagotovi uresničitev cilja ZS, ki smo ga že navedli pri oceni stanja.
Na poti iz divjega liberalizma v socialni liberalizem
Tudi pri reformi ZS bi morali državljani prispevati svoj delež odgovornosti, saj se slovenska družba vendarle nagiba v socialni liberalizem, ki bo moral zamenjati sedanjo prakso divjega liberalizma. ZS je pravo bojno polje te reformacije.
Socialni in moralni filozofi so že jasno povedali, da je vsako delo spoštovanja vredno. Ugled je stvar posameznika in moralna norma, ki je nujna v vsaki zdravi socialni skupnosti. Ugled mora vedno viseti na tanki nitki, saj človek raje, kot da bi iskal resnico, išče razloge in opravičila za svoja, tudi slaba dela.
Smo v obdobju volilnega boja za državni zbor. To je čas, ki ga moramo izkoristiti, da naredimo preobrat sedanje katastrofalne prakse. Tudi protesti na to temo in spoznanja, da je zdravstvo eno od strateških področij družbenega razvoja, zahtevajo, da se prav nobena politična stranka ne bo smela in tudi ne bo mogla izmuzniti, ne da bi državljanom predstavila svoja stališča in namene glede reforme ZS.
Čas je pravi, da brezplodna govoričenja in zborovanja nadomesti glas ljudstva, ki bo podprl uresničevanje družbenega interesa v javnem zdravstvu in ustavna določila RS o socialni državi. Tesno povezana in prepletena s prenovo zdravstva je tudi borba proti sistemski korupciji, ki je v zdravstvu trdoživa. Zato bi morala biti tudi stališča do moralne vizije naše družbe in države eden od temeljnih kamnov družbene prenove za zdravo družbo v najširšem pomenu besede.
––––––
Mag. Janez Tršan, ekonomist, svetovalec za javni sektor
