Tiskane izdaje
Po nedavnem članku g. Fakina, generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, z naslovom Za dostopno in kakovostno zdravstvo, bi želeli z bralci deliti nekaj primerov tujih in domačih dobrih praks, ki kažejo, da je tudi v zdravstvu mogoče delati bolje in učinkoviteje.
»V 21. stoletju bodo vodilne tiste države, ki bodo prve prenesle metode zagotavljanja učinkovitosti v javni sektor.« Peter Ferdinand Drucker (1909–2005 utemeljitelj sodobnega upravljanja).
Skandinavski zgled
Lani smo imeli na 19. letni konferenci Slovenskega združenja za kakovost in odličnost priložnost poslušati predavanje o uvajanju principov vitkosti po zgledu korporacije Danfos v klinično bolnišnico Odense na Danskem.
Univerzitetna bolnišnica Odense je po obsegu poslovanja primerljiva z UKC Ljubljana. Omenjeni pristop uvajajo v bolnišnico od leta 2006. Njihov cilj je izboljševati kakovost v vseh treh smereh: profesionalno kakovost (medicinska), zadovoljstvo pacienta ter kakovost in učinkovitost procesov oziroma organizacije. Prihranki so precejšnji. Ugotavljamo, da je v Sloveniji premalo prizadevanj namenjenih prav zadnjemu vidiku – procesom in organizaciji, kjer je največ možnosti izboljšav in posledično največji prihranek denarja.
Ameriški zgled
Na letošnji 55. konferenci Evropskega združenja za kakovost sta bili predstavljeni tudi predavanji sestre Jean Ryan, predsednice in glavne izvršne direktorice ustanove, ter gospe Paule Friedman, podpredsednice za strateški razvoj v Health Care, St. Louis, ZDA, o njihovi poti k odličnosti v enem največjih katoliških zdravstvenih sistemov v ZDA, ki ima v 20 bolnišnicah in dveh negovalnih domovih 23.000 zaposlenih, od tega 5800 zdravnikov ter 3000 prostovoljcev v štirih ameriških zveznih državah.
Po četrti prijavi za nagrado Malcolma Baldridgea, najprestižnejše priznanje na področju upravljanja v ZDA, je leta 2002 SSM Health to nagrado prejela Health Care, St. Louis. Postavili so si dva interna cilja: zmanjševanje obremenjenosti zaposlenih in znižanje stroškov dobaviteljev; zadnja tema je pri nas trenutno v ospredju. (Podrobnosti lahko preberete v knjigi On Becoming Exceptional: SSM Health Care’s Journey to Baldrige and Beyond, 2007.)
Dunaj, Danska, Škotska
Obsežni projekt uvajanja sistema vodenja, skladnega z zahtevami standarda ISO 9001 : 2008 Univerzitetnega kliničnega centra na Dunaju, se je začel leta 1997 v AKH – Universitätskliniken ter dve leti pozneje končal s slavnostno podelitvijo omenjenega certifikata. Za kako obsežen projekt gre, dokazuje dejstvo, da je na dveh presojah decembra 2008 in junija 2009 sedemnajst presojevalcev porabilo kar 46 dni.
Za poenotenje bolnišničnega informacijskega sistema na Danskem in Škotskem (glej http://ehealtheurope.net/) je vlada regije južne Danske podpisala pogodbo za 30 milijonov evrov s švedskim proizvajalcem bolnišničnih informacijskih rešitev Cambio. Njihova rešitev Cosmic bo omogočala uporabo elektronskih podatkov 22.000 zdravnikom, sestram in preostalemu administrativnemu osebju.
NHS Škotske je podpisal pogodbo za implementacijo Intersystem Trackcare bolnišničnega informacijskega sistema v vrednosti 60 milijonov evrov za tri milijone zavarovancev. V obsežnem procesu izbire ponudnika je sodelovalo 140 posameznikov iz petih zdravstvenih ustanov, ki so točkovale ponujene rešitve.
Bliže nam, v zdravstvenem sistemu Avstrije in Nemčije, pa je najbolj razširjen paket SAP za zdravje, ki ga uporabljajo tudi v univerzitetnih bolnišnicah v Gradcu ter na Dunaju. Skupaj je namenjen 2600 strankam v več kot 60 državah.
Dobre prakse v Sloveniji
Certifikate za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001 v Sloveniji so že pridobile nekatere bolnišnice, zdravstveni domovi in druge zdravstvene institucije, zavodi za zdravstveno varstvo, domovi starejših občanov. Predvsem velja poudariti, da z izpolnjevanjem zahtev najširše uporabljenega mednarodnega standarda ISO 9001 bolnišnica Golnik (pa tudi druge, ki so nosilke certifikata ISO 9001) izpolnjuje tudi visoke zahteve akreditacije DNV, kar je dokazala presoja v omenjeni bolnišnici.
Bolnišnica na Jesenicah je postala prva splošna bolnišnica v Sloveniji in Evropi, ki jo je DNV akreditiral po zahtevah NIAHO; je primer dnevne bolnišnice kot vitke organizacije. SB Novo mesto se že več let prijavlja na Priznanje RS za poslovno odličnost (PRSPO). Precej je tudi primerov popisa kliničnih poti (glej zbornik referatov konferenc SZKO). So pa primeri dobre prakse pri nas predvsem zasluga entuziazma posameznikov.
Enoten informacijski sistem
V slovenskem zdravstvu je preveč različnih informacijskih rešitev. Posebno pereče je to v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer je v eni ustanovi uporabljenih več različnih po funkcionalnosti podobnih rešitev. Ta različnost ustvarja probleme prenosa podatkov, ki naj bi bili dostopni tako pacientu kot medicinskemu osebju v zdravstvenem sistemu, stroškom vzdrževanja, učenju zaposlenih o uporabi različnih rešitev itd.
Ministrstvo za zdravje bi moralo po zgledu Dursa ter Danske in Škotske pripraviti mednarodni razpis za v Evropski uniji uveljavljen informacijski bolnišnični sistem za sekundarno in terciarno zdravstvo s sodelovanjem povabljenih najboljših tujih ponudnikov skupaj z domačimi partnerji.
Treba je vedeti, da se e-zdravje ne ukvarja z informacijskimi sistemi izvajalcev, ampak jih samo povezuje in izmenjuje podatke. Če imajo vse ustanove isto informacijsko rešitev, je treba dokupiti le e-modul te rešitve. Če pa imajo ustanove različne informacijske rešitve, je povezava teh podatkov, da so dostopni vsem, velik zalogaj (primer UKC Ljubljana).
Znanje upravljanja
Sveti zavodov so sestavljeni pretežno iz ene interesne skupine – iz medicinskega osebja –, brez predstavnikov pacientov, zavarovalnic in gospodarstva, ki poznajo sodobne pristope upravljanja. Ustanove so preveč osredotočene v medicinsko odličnost in ne dovolj v zadovoljstvo pacienta in učinkovitost procesov ter organizacije kot celote. Zato je vodstva in svete zavodov treba dopolniti s strokovnjaki s področja upravljanja.
Bolnišnice v tujini upravljajo za to specializirane organizacije z enotnimi skupnimi službami in enotnimi informacijskimi rešitvami (ustanovitelji so vlade pokrajin, zavarovalnice ter zasebne organizacije), ki dobijo koncesijo za več let. Svet bolnišnice Odense, denimo, sestavljajo ugledni gospodarstveniki (iz korporacije Danfos), ravnatelj lokalne poslovne šole, izboljšave vodijo posamezniki, ki imajo znanje s področja upravljanja – ne nujno zdravniki – in vodenja ustanov (pri nas je to delegirano na nižje ravni).
»Nekoč je živel izmučen podiralec drevja, ki je tratil čas in energijo, ker je udarjal s topo sekiro. Kajti, kakor je povedal, ni imel časa, da bi se ustavil in nabrusil rezilo.« Anthony de Mello, Žabja molitev.
Kako bolje in ceneje?
Kakor smo videli na tujih in domačih primerih, se najboljši (samo)ocenjujejo in izboljšujejo. Čim večja je organizacija, tem pomembnejši je sistem vodenja. Univerzitetni klinični center v Ljubljani je za Slovenskimi železnicami druga največja organizacija v Sloveniji. Velika organizacija pa je tudi sam Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (2000 zaposlenih), ki se je pred časom že prijavil na PRSPO. Čas je, da se spet prijavi in tako preveri svojo upravljavsko prakso ter postane zgled tudi za druge bolnišnice. Zelo koristno bi bilo, če bi bila javnost seznanjena s temi poročili.
Vodstvo bolnišnice ali zdravstvenega doma se ukvarja z organiziranjem in informatiziranjem procesov ter obvladovanjem kakovosti teh procesov samo zase. Ni enotnega usklajevanja teh aktivnosti na ravni države. Kdo bo torej financiral in pomagal izboljševati upravljanje zdravstvenih ustanov? V našem združenju menimo, da je pri tem ključna vloga ministrstva za zdravje, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le plačuje opravljene storitve.
––––––
Miro Germ, Slovensko združenje
za kakovost in odličnost s sodelovanjem Marka Kiaute
in dr. Mirana Remsa.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
