Tiskane izdaje
Raba prepovedanih drog je že nekaj časa eden od glavnih vzrokov umrljivosti med mladimi v EU. Ne gre vedno le za prevelike odmerke, ki povzročijo smrt. Vzrok prezgodnjih smrti, ki bi jih lahko preprečili, so posredno tudi bolezni in nesreče, nasilje in samomori, povezani z drogami. Številne okužbe s hepatitisom C, znane kot »tiha epidemija«, dolgo ostanejo nediagnosticirane, saj imajo okuženi 20 let ali več le blage simptome ali pa so brez njih. Evropska agencija za spremljanje rabe drog in odvisnosti (EMCDDA) opozarja, da se med okuženimi odvisniki v prihodnjih desetih letih lahko pričakuje veliko smrti zaradi napredovanja jetrnih obolenj v cirozo in/ali raka. Stopnje umrljivosti med mladimi odvisniki so od deset- do dvajsetkrat višje kot pri njihovih abstinentnih vrstnikih.
Veliko število
Neuspeh kaznovalne politike na področju drog
Velik del EU se spopada z razpadom vrednot, negativno gospodarsko rastjo, poviševanjem stopnje brezposelnosti in znižanjem javnofinančne porabe, kar negativno vpliva tudi na razpoložljive proračune za preprečevanje rabe drog. Mladi v času krize nosijo nesorazmerno velik delež bremena nezaposlenosti, ki marsikje pomeni tretjino ali še večji delež brezposelnih. Brezposelnost mladih prinaša večje tveganje za revščino, brezdomstvo, storitev kaznivih dejanj, vključno s preprodajo drog, ali odvisnost od socialne pomoči. Zanje je to hudo psihično breme, ki jim ruši samopodobo in samospoštovanje, kar lahko vodi v različne duševne stiske, depresijo in jemanje drog. Mladi odvisniki izhajajo iz bolnih, čeprav navidez včasih urejenih družin. Vemo, da večina staršev nerada odločno ukrepa, zaradi slabe vesti, sramote in socialne izolacije. Včasih se bojijo, da bi otrok naredil samomor. K temu pripomore tudi brezumna »vojna proti drogam«, ki ima uničujoče posledice za zdravje in življenja številnih uporabnikov prepovedanih drog in njihovih družin. Kaznovalna politika odvrača mnoge, da bi pravočasno poiskali pomoč. Tudi mladi svoje psihične in socialne stiske skrivajo.
Že dolgo časa vemo, da politika do psihoaktivnih snovi, ki temelji samo na prohibicionizmu ter njegovemu širjenju na vedno nove snovi, ni uspešna. Naša država je sicer podprla veliko novih možnosti za zdravljenje in socialno pomoč. Zgodaj smo vzpostavili sistem spremljanja rabe drog ter zgodnjega odkrivanja in informiranja o novih psihoaktivnih snoveh. Na seznamu Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog je vsaj 235 prepovedanih snovi. Sistem povezuje ključne organizacije, ki lahko relativno hitro odkrivajo in opozarjajo na nove snovi. To naj bi pripomoglo k zmanjševanju tveganja in škode za zdravje uporabnikov drog. Vendar veliko število prezgodaj ugaslih življenj, zaradi predoziranj s prepovedanimi drogami, kaže, da je sistem premalo učinkovit. Preveč je normiranja in kaznovanja zaradi posedovanja in ne zaradi proizvodnje ali preprodaje droge. Represivni pristopi, ki naj bi zmanjšali rabo drog s kaznovanjem, zapiranjem in sramotenjem so premalo uspešni. Kolateralna škoda se kaže kot naraščanje prepovedane trgovine, korupcije, spremljajočega nasilja in različne zdravstvene nevarnosti.
V razvoj preventive na področju drog se je vedno vlagalo premalo ter se v času krize vlaga še manj. Leta 2011 je bilo v zdravljenje odvisnosti s prepovedanimi drogami vključenih najmanj 1,2 milijona Evropejcev; v Sloveniji vsaj 4200 odvisnikov. Največja skupina na zdravljenju so uporabniki heroina; sledijo jim uporabniki psihoaktivne konoplje (marihuane in hašiša) ter kokaina. V substitucijska zdravljenja z metadonom in drugimi zdravili je bilo vključenih približno 730.000 Evropejcev; v Sloveniji približno 3557 ali 85 odstotkov. Le delno se lahko strinjamo z interpretacijo EMCDDA, da je rekordno število zdravljenj za uporabnike prepovedanih drog leta 2011 ena od pozitivnih sprememb trenutnega stanja na področju drog v Evropi. Prepogosto se zanemarja spodbujanje vključitve odvisnikov v abstinenčne programe ter družbo, kar zmanjšuje njihove možnosti za dolgotrajno ozdravitev. Redko se zagotavlja družinsko zdravljenje, ki je nujno za trajni uspeh zdravljenja.
Obenem obstaja poseben interes represivnega sistema in farmacevtske industrije, da bi se stopnjevala politika nadzora. Ta interes ne izhaja iz rezultatov poglobljenih analiz ter vrednotenj možnosti nadzora in kolateralne škode, temveč na političnih in ekonomskih prioritetah. Način razmišljanja, ki je bil značilen za nekdanji režim, omogoča nadaljevanje zatiralne politike na področju drog. Zdravila, ki nadomeščajo prepovedane droge, se tudi dobro prodajajo. Ob tem so raziskave pokazale, da je uporaba prepovedanih drog značilna za določeno obdobje oziroma starost. Možnost za ohranitev zdravja in preživetje je večje, če se uporabnikom ni treba spopadati s kriminalizacijo, stigmatizacijo in slabo kakovostjo drog. Prevalenca kronične odvisnosti je tudi bolj povezana s socialnimi razmerami kot pa s kazenskim sistemom nadzora nad drogami. Seveda bodo številni odvisniki vzdrževani na metadonu še več let ali desetletij potrebovali pomoč, ker so težave zaradi heroina bolezenske in kronične narave. Potrebujemo soglasje, kateri so stvarni in dolgoročni rezultati takšnega zdravljenja. Mladi zdrsnejo v odvisnost, ker so narobe živeli. Zdravljenje pa poleg drugega pomeni zapoznelo odraščanje, kar je možno samo v zdravi, z vrednotami nabiti skupnosti. Uspeh je odvisen od dejanskega sodelovanja med starši, lokalno skupnostjo ter strokovnimi službami. Ker ti slabo sodelujejo, nekateri govorijo kar o žrtvovanju velikega dela generacije mladih. Končno so slabe življenjske razmere, možnosti za abstiniranje in grožnje zdravju predvsem posledica pomanjkljivih preventivnih politik in programov. Več ko bo neizobraženih, brezposelnih in brezdomnih mladih, več bo frustracij, opijanja, jemanja drog, tudi smrtnih predoziranj in nasilja.
Kako preprečiti nepotrebno zapiranje in smrti odvisnikov
Poznamo uspešne načine za reševanje problema zapiranja odvisnikov. Eden je sistematično vključevanje kaznovanih v preventivno zdravljenje. Obsojene storilce se namesto v zapor pošlje v program zdravljenja in rehabilitacije. Takšno ukrepanje bi davkoplačevalcem v Sloveniji prihranilo veliko denarja, saj je dvakrat cenejše kot vzdrževanje odvisnikov v zaporu. Analiza prezgodaj umrlih odvisnikov tudi opozarja na potrebo po učinkovitejšem preprečevanju predoziranja s prepovedanimi drogami. Največ prezgodnjih smrti zaradi prepovedanih drog med mladimi v EU in pri nas je povezanih predvsem s heroinom. Pogosto gre za tudi za kombinacije z drugimi opiati, metadonom, alkoholom in/ali pomirjevali. Včasih so se te tragične smrti znašle v televizijskih poročilih ali na naslovnicah časopisov. Danes za večino teh smrti javnost ne izve več. Vendar nas bi vsako na ta način izgubljeno mlado življenje moralo opozoriti na neuspeh politike na področju drog ter na še eno izgubljeno življenje, ki ga bi lahko z drugačno, manj represivno, bolj preventivno ter predvsem bolj človeško politiko in prilagojenimi pristopi rešili.
Svetovna zdravstvena organizacija in EMCDDA države članice in odgovorne ministre opozarjata na premalo izrabljene možnosti zmanjševanja števila smrtnih primerov zaradi drog. Starše oziroma bližnje člane mladih uporabnikov drog ter tudi njihove bližnje vrstnike bi morali ozavestiti in usposabljati za prepoznavanje prevelikega odmerjanja drog, da bi se lahko pravočasno in ustrezno odzvali ter tako preprečili smrtne izidi. Na domu bi morali imeti tudi nalokson, ki je učinkovit in nedrag antidot (protistrup). Nalokson se lahko brez tveganja uporablja tudi v večjih odmerkih. Z njim lahko odvrnemo smrtnonosno delovanje heroina. EMCDDA poroča o uspešnih preventivnih projektih »naloksona za domov« v nekaterih državah EU. Vendar pri nas to učinkovito zdravilo, ki ne zasvaja, ni dostopno izven medicinskih ustanov. Tudi to je rezultat »vojne proti drogam«, ki je že imela in še vedno ima uničujoče vplive prav med mladimi, ki so najbolj ranljivi in ki naj bi jim najbolj pomagali.
––––––
Mag. Dušan Nolimal, dr. med., specialist socialne medicine
