Tiskane izdaje
Požar v stolpnici v Londonu, ki je bila verjetno vsaj približno grajena po angleških požarnih predpisih, ni nujno spet teroristično dejanje, a je vsekakor lahko predobra ideja teroristom, kar me zelo skrbi. Požar je mnogo bolj medijsko izpostavljena zadeva kot vse drugo, kar nam že počnejo vsi, ki se skrivajo pod skupnim imenovalcem teroristi.
Požar je praktično nemogoče učinkovito preprečiti, izvede ga lahko vsak brez posebnih znanj in brez težje dostopnih snovi. Prednost je to, da tudi storilec pri tem dejanju lažje zbeži, torej ni poškodovan.
Tudi vse bolj številni požari pri nas morda niso le naključje; lahko gre za zavarovalniške prevare, izsiljevanje, zagotovo veliko neznanje in brezbrižnosti in, upajmo, še ne terorizem.
Posledice požara v Londonu. Foto: REUTERS/Peter Nicholls
Projekti,
Grški filozofi govorijo o osnovnih štirih elementih življenja in, zanimivo, med temi štirimi osnovnimi elementi presenetljivo ni zlata in drugih dragih bogastev. Se mi zavedamo teh naših bogastev, ki so jih častili že stari Grki?
Na eni strani na veliko mečemo v promocijo zelene destinacije samo za televizijski prenos kolesarske tekme in neokrnjene narave, na drugi strani pa kmetom nacionaliziramo polja in sekamo drevesa za lakirnico.
Res je, potrebujemo delovna mesta. Toda že zdaj tarnajo uspešni, da ni pravih in vestnih delavcev. Verjamem tudi, da če bodo gradili na novo, bi lahko bila lakirnica moderna, vendar lahko vsaka lakirnica gori.
Razumem tudi, da je prvi korak za to, da prideš v družino, da prevzameš bolj umazana dela. Ne bom pa verjel, da se bo izplačalo voziti karoserije v Maribor samo na barvanje in potem nazaj.
Tu nas je vaščane nekoč »barval« Japec Jakopin, ki je trdil, da njegova proizvodnja ne spada pod predpise o lakirnicah, da bo gradil samo modelčke; tja do 25 metrov dolžine, se je kasneje izkazalo. Trdil je, da ni požarne nevarnosti in da bodo najdražji izdelek Slovenije vozili barvat v Izolo.
Izkušnje, iz katerih
Sam živim ob takem eksperimentu, med dvema ladjedelnicama na višini 550 metrov nad morjem. Kjer so na ostankih tekstilne tovarne postavili ladjedelnico.
Prazne obljube Elana in Seawaya: »Ne bo stirena, ne bo hrupa, ne bo smradu in ne bo steklenih vlaken v zraku.« Zgodil se je požar, ki so ga pripisali varilcem na strehi. Investitor v Seawayu, ki je bila v lasti KD Group, ki je bila tudi lastnica Zavarovalnice Slovenica.
Takrat se je dim valil čez mlečno farmo Kmetijske zadruge v Poljčah prek Vrbe proti Jesenicam, kjer so zaznali nepopisen smrad po zažganem. Vse ostalo je izpral dež.
Na območju Ljubljane je zgorelo veliko logistično skladišče Mercatorja, morda so tudi takrat pomagali k večji integraciji logistike z novim lastnikom. Verjetno v tistem skladišču nista gorela samo moka in maslo kot v predoru Mt. Blank, ampak tudi velike količine plastike, morda tudi različnih čistil in ostale kemije, ki jo najdemo v vsaki trgovini.
Vsaka trgovina, še posebno trgovine kmetijskih zadrug z velikimi količinami gnojil in škropiv so velika nevarnost.
Požar v Kemisu je tragičen ne samo za Vrhniko s širšo okolico v smeri, kamor se je širil dim, ampak za celotno Slovenijo, ker nihče več ne bo sprejel podobne zbiralnice in bodo različne svinjarije spet svoje mesto našle v močvirjih, gramoznicah, potokih in rekah, kamor res ne sodijo.
Bi bilo mogoče
Obvezne so protipožarne naprave in sistemi, ki so običajno zaradi pohlepa prodajalcev, ker so obvezni, tako dragi, da se najde izgovor, da se jih ne namesti.
Ni dopustno, da se inštalira požarni javljalnik, ki detektira dim, potem pa se ga po prvem inšpekcijskem pregledu izključi, ker se v prostorih preveč praši pri proizvodnih procesih, zato potem nimajo nobenega požarnega javljalnika.
Obstajajo pa javljalniki plamena, temperature in še marsikaj, kar bi lahko nadomestilo ta senzor dima in pravočasno sprožilo alarm. In kaj storiti potem?
Če čakamo na srčne gasilce, bo poteklo najmanj dolgih pet ali petnajst minut do prihoda in še enkrat toliko, da lahko začnejo gasiti. Gasilci so seveda nujno potrebni, pa ne samo za veselice. Toda gasilcem je v veliko pomoč, če je vgrajen delujoč in pametno zasnovan sistem za avtomatsko gašenje. Tako je bolj varno zanje in raje pomagajo pospraviti posledice, kot pa se podajajo v že naprej izgubljeno bitko. Če pa tega sistema ni, je običajno njihovo delo bolj namenjeno omejevanju, da se požar ne širi in da ni škoda večtisočkrat večja.
Kakšni bi bili danes najboljši načini gašenja, na primer, za Kemis?
Integrirani detektor con požara, ki upravlja posebno inštalirano šobo s curkom vode, ki se napaja iz vodovodnega omrežja. Ta curek začne gasiti v prvi minuti od začetka požara. Če gori na primer lesna masa ali papir, zadošča že voda, sicer se avtomatsko primeša biorazgradljivo penilo, ki lahko celo brez posledic odteče v potok. Povedati pa je treba, da če začnemo gasiti v prvi minuti po začetku požara, je to zelo učinkovito in porabimo morda le nekaj deset litrov gasilne tekočine, tako da je vse skupaj bolj podobno pomivanju tal. Če pa začnemo gasiti, recimo, deseto, petnajsto ali petindvajseto minuto, je običajno požar toliko razvit, da je že vse izgubljeno.
Učinkovit odziv
Serija požarov v predorih St. Gottard in takoj nato Tauren in Kaprun je bila vzrok, da so v Avstriji sklicali operativno skupino, ki jo je vodil dr. Hermann Knoflacher, po rodu iz Beljaka, in je pogledal na problem tako od zunaj kot od znotraj. Povabili so tudi ljudi iz tujine, kjer sem tudi sam sodeloval, zelo so hitro sprejeli nekaj najcenejših ukrepov, ki so delovali, in od takrat k sreči ni bilo več večjih požarov v predorih v Avstriji.
Morda so osnovni elementi neživljenja zlato, nafta, kemija, radioaktivnost.
***
Andrej Čufer je uni. dipl. inž. arh. MBA.
Prispevek je mnenje avtorja
