Iličić? Naj bo adut s klopi!

Slovenija ima Iličića, ki je luciden in preigrava. A tudi Iličića, ki ne opravlja osnovnih obrambnih nalog.

Objavljeno
16. november 2015 20.25
Ukraine Slovenia Euro Soccer
Brane Oblak
Brane Oblak

Je Josip Iličić del rešitve ali del težav? Nekoč so nas starejši trenerji učili, da ko ne veš, kam z nogometašem, ki ima nogomet v malem prstu, ko, skratka, ne veš, kaj bi z njim počel, je najbolje in najbolj enostavno, da ga postaviš v konico napada. Naj bo napadalec brez obveznosti in upaš, da bo naredil čarovnijo. Če je ne bo, se bo tudi vedelo, da je glavni krivec, da ni čaral, selektor. Tako pač je, ko gre kaj narobe. Krivec ni nogometaš, temveč trener, ki mu je zaupal.

Slovenska reprezentanca ima v Iličiću odličnega nogometaša. Všeč mi je, ker je mojster, ker preprosto zna. Je tip igralca, ki v igri preseneča, je nepredvidljiv in takšnega je težko čuvati. Toda je tudi igralec, ki igra zase, kar je neprijetno, ker hkrati vsi vemo, da je tudi odličen.

Slovenija ima Iličića, ki lahko preigrava in je luciden. Toda ima tudi Iličića, ki ne zmore osnovnih obrambnih nalog. Ne le on, tudi Milivoje Novaković in Valter Birsa ne moreta nikomur vzeti žoge, otežiti ustvarjanja igre tekmečevih branilcev. Pravijo, da je napad prva obrambna linija, kar pa za Slovenijo ne velja. In Iličić je tip igralca, ki se ne trudi v obrambi, ne poskuša ukrasti žoge in je tudi ne more.

Katančev izziv, kaj z Iličićem, je velik. Zaradi dobrih lastnosti njegova vloga ali status nista vprašljiva, zaradi slabih je naloga, kam ga umestiti, vse prej kot lahka. Toda najpomembnejše je, da selektor v tehtanju dobrih in slabih stvari presodi, kaj najbolj koristi njegovi filozofiji in seveda moštvu. Če Iličiću ne zaupa, potem bi bilo logično, da ga ne uvrsti v začetno enajsterico. Iličić pa je igralec, ki bo na lahkih tekmah razkril svoj velik potencial in izjemno tehnično dovršenost, na težkih se bo izgubil.

Nisem čisto prepričan, ampak zdi se mi, da je Katanec naredil ključno napako, ker ni sledil svojemu občutku in prepričanju ter je popustil pred zahtevami dobršnega dela strokovne javnosti in navijačev. Ti so zahtevali, da Iličić igra. Če primerjam naše mojstre z Iličićem na čelu z ukrajinskima Konopljanko in Jarmolenkom, takoj vidim občutno razliko. Ukrajinca prodirata, igrata naravnost, prenašata udarce, streljata in podajata. In to ponavljata.

Slovenija se danes gotovo ne bo branila. Ampak za napadalno igro potrebuje tudi igralce z glavo. Hkrati je nadvse pomembno, da ima tudi na klopi za rezervne igralce nekoga, ki lahko vstopi v igro pozneje in prevesi jeziček na tehtnici. In prav tu tiči moj odgovor na vprašanje, kaj naj selektor naredi z Jojotom. Po mojem prepričanju bi se odločil najbolje, če bi ga posadil na klop. Ne zato, ker bi bil slab ali ker si ne bi zaslužil prve enajsterice, ampak zato, ker je mojster in ker moštvo potrebuje prav takšen tip igralca. Priložnost dobi z rezervne klopi in s svojim značilnostmi v igro vnese več živahnosti, znanja, lucidnosti ter vrhunstva. Vedeti je treba, da ima Slovenija tudi težavo zaradi majhne kakovostne širine, odlična moštva pa imajo tudi na klopi nogometaše, ki lahko zasukajo tekmo. In so po znanju boljši od tistih, ki začnejo tekmo.