Tiskane izdaje
Interneti so nam dali čuda stvari. Od spletnega bančništva, e-učenja in e-vrope pa vse do e-storitev, javne uprave in e-davkov. V Sloveniji zadnjih dveh že nekaj mesecev sicer ne morete kaj prida uporabljati, saj so odgovorni zaspali. Vas gledamo, Furs in MJU.
Stvar je taka, da mora leta 2015 slovenski uporabnik s še tako tipično kombinacijo računalnika in operacijskega sistema (denimo PC/Windows) uporabljati zastarele verzije brskalnikov, ker elektronsko podpisovanje dokumentov »ne deluje« oziroma »do nadaljnjega ni več mogoče«, odvisno od tipa vašega omiljenega brskalnika.
A ne bodimo preveč kritični. Prej ali slej bodo te stvari popravili, če ne drugače, ko bo spet kdo ugotovil, da nas je, vzemimo naključni primer, Uganda prehitela na lestvici razvitosti e-uprave.
Vsekakor je ironično, da nas država po eni strani sili uporabljati točno določene brskalnike in njih verzije (kar je vse graje vredno), po drugi strani pa je v Bruslju iznenada ugotovila, da ima hrbtenico, in nastopila proti direktivi o skupnem digitalnem trgu, ki bi − kljub imenu in zagotovilom − poteptala načelo nevtralnosti interneta in ustvarila pogoje, v katerih bi bili nekateri ponudniki ali nekatere storitve v nepošteni prednosti glede na konkurenco. Poleg Slovenije je bila tovrstnega koraka sposobna le še Nizozemska.
Nekoč, pred davnimi, davnimi časi in (zdi se) v galaksiji daleč, daleč proč je bila Slovenija ena od vodilnih držav pri uvajanju e-storitev. Kot tretja država na svetu smo, denimo, zakonsko uredili elektronsko poslovanje in elektronski podpis. Seznam zadev, ki jih lahko danes uredite po spletu, je nekoč veljal za hudo impresivnega. Kot nacija smo se prebili celo iz okvira Internet Explorerja 6. Potem se je vse skupaj skoraj ustavilo.
Zgolj v slabo tolažbo nam je lahko, da e-uprava ni edino področje, kjer smo bili Slovenci med pionirji, pa je danes vse skupaj videti kot spletna stran na Geocities.com. Denimo, spletne strani za ocenjevanje ljudi. Te dni je v angleško govorečih kotih internetov cel halo zaradi napovedane aplikacije Peeple, s katero naj bi ocenjevali ljudi okoli sebe. Kdo dobi zvezdico, kdo desetkico in kdo dislajk. Kar je pravzaprav to, kar slovenska mularija že slabih trinajst let počne na spletni strani glasujzame.com.
Dekleta in fantje, nekateri še globoko v najstniških letih, tja gor nalagajo svoje bolj ali manj namiguške slike in potem druge uporabnike in uporabnice spodbujajo, da glasujejo zanje. In to so lahko počeli, še preden je Mark Zuckerberg sestavil prvo verzijo Facebooka. Ki je bil, po svoje logično, najprej prav to: spletna stran za ocenjevanje seksapila tipov in bejb na faksu.
Seveda se kar sami po sebi ponujajo komentarji o plehkosti današnje mladine ali moraliziranje tipa »kaj bi pa starši rekli, ko bi videli te fotke«. A v dobi družbenih omrežij in nabiranja lajkov ter heštegov pod fotoalbumom družinskih počitnic ali priprave hrane so takšne dileme pravzaprav lažne.
Na internetu smo vsi plehki. Razlika je samo ta, ali smo lahko plehki z najnovejšo in vsaj začasno varno različico brskalnika ali pa moramo za to iz drobovja računala izbrskati zaprašeni Internet Explorer oziroma (če ste bolj jabolčne sorte) pognati Virtual Machine.
Dilema, s katero se soočamo danes, je ta, ali bomo lahko sami izbirali, kje in s čim bomo plačevali račune po spletu, lajkali foodporn fotke in si v komentarje lepili »10kica, čista! Mwaa!«, ali pa nam bodo v ne-tako-zelo-nevtralnem internetu dveh hitrosti operaterji določali, s čim, kje in komu bomo to lahko počeli.
Slovenska država je na to temo svoje povedala. Čas bi bil, da nam pri e-storitvah, ki jih ponuja sama, to tudi (spet) omogoči.
***
Aljaž Pengov Bitenc ni neznano ime. Nasprotno, med tviteraši je znan pod vzdevkom @pengovsky, na spletnem radiu Kaos opravlja naloge urednika in novinarja, na straneh Nedela pa v vlogi političnega komentatorja sooblikuje družbeno klimo. Mnenj, ki praviloma ne ostanejo neopažena, ne deli le v slovenskem, ampak tudi v angleškem jeziku; je tudi avtor bloga Sleeping with Pengovsky (sex and politics).
Berete ga lahko tudi kot rednega blogerja na Delo.si. Njegove prispevke objavljamo vsak drugi četrtek ob 12. uri.
