1984: kako je šel Franc Mlekuž pri triinsedemdesetih na Franjo

Zapis o skromnem in velikem človeku, ki se je pred 31 leti podal v Ljubljano, da bi si izpolnil veliko željo, nastopiti na slovenskem kolesarjenju vseh kolesarjenj.

Objavljeno
11. junij 2015 14.28
Anton Čopi
Anton Čopi

Franc Mlekuž se je rodil leta 1911 v Kal-Koritnici pri Bovcu. S svojo družino je živel v Jablancih pri Bovcu, umrl pa je leta 1990. Njegova domačija stoji tik ob levem bregu reke Soče, blizu izliva reke Koritnice v Sočo. Imel je ženo in tri hčerke. Živeli so skromno. Za prevoz do Bovca ali kakšen izlet so imeli preprost moped, ki so ga uporabljali tako, da je najprej peljal starejšo hčerko, nato pa se vrnil po mlajši. Peljal je eno spredaj, drugo zadaj, v več etapah, tako da so bile skupaj na cilju. Preživljali so se s kmetijstvom, Franc je delal tudi v gradbeništvu. Svojo gradbeniško prakso je pridobil pri gradnji in obnovi ceste Bovec-Soča-Trenta, ko so jo okrog leta 1935 obnavljali. Kasneje, že v Jugoslaviji leta 1961, je opravil še dopisno izredno gradbeno šolo in pridobil kvalifikacijo zidarja. V italijanski vojski je opravil še en izpit, za kolesarja vojaka. Vojsko je služil v Gradiški v Benečiji v XI. regimentu beršaljerjev leta 1939 (beršaljerji - lahka pehota na kolesih). Zato ni čudno, da je kasneje v prostem času tudi kolesaril. Ko je nekoč bil tudi v Čateških Toplicah, je šel na ogled Titovega Kumrovca. Do tja je šel s kolesom in porabil dve uri, za vrnitev pa eno uro petinštirideset minut.

Kakšna je bila skrita želja Franca Mlekuža in ali jo je izpolnil, si preberite v nadaljevanju kolumne na tej povezavi spletne strani Polet O2!