3G

Ste že slišali za skupino 3G? Global Governance Group združuje devetindvajset manjših in srednje velikih držav z različnih koncev sveta, ki niso vključene v G20, a veliko razmišljajo o njej. V času, ko skupina največjih svetovnih gospodarstev tako rekoč v celoti določa globalni dnevni red, predstavljajo glas majhnih.

Živimo v svetu, v katerem je ekonomsko in politično upravljanje v rokah G20. V primerjavi z G8 je to napredek, saj dvajseterica bistveno ustrezneje od pretežno belega, bogatega kluba osmih predstavlja novo globalno pokrajino: spremenjena svetovna razmerja moči, premik od unilateralizma k multilateralizmu in zastopanost hitro rastočih gospodarstev, ki so postala ključna za mednarodni ekonomski sistem. Dvajsetčlanski klub najmočnejših držav si je utrdil vlogo ključnega foruma za odpravljanje svetovne finančne in gospodarske krize na zasedanju v Londonu pred tremi leti, odtlej se ubada s tem, kako svet potegniti iz najgloblje krize po véliki depresiji. Na sedanjem vrhu v Cannesu, ki se je časovno ujel z osuplostjo Evrope ob napovedi Grčije, da bo razpisala referendum o reševanju evra, sta v ospredju predvsem ta država in evropska dolžniška kriza sploh. To je eden redkih vrhov, ko niso v središču Združene države. V svetu vedno izrazitejše soodvisnosti in povezanega globalnega gospodarstva pa nobena posamična država ali skupina držav ni odporna proti širjenju negotovosti. Oboja, razvita in rastoča gospodarstva, so poudarjeno dovzetna za ekonomski in finančni nemir onkraj njihovih meja.

Toda klub G20 ima, ne glede na to, da prinaša 80 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda, težave z legitimnostjo. Za mizo je zbrana ekskluzivna skupina. Pogoste so kritike, da je preveč zastopana Evropska unija: ob predstavnikih Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Španije sedita še predsednika evropske komisije in evropskega sveta. To je zelo podobna sestava kot v Mednarodnem denarnem skladu (IMF) ali Svetovni banki in navzkriž z novodobnimi svetovnimi razmerji moči. 3G problematizira zastopanost preostalega sveta. Kako slišati glasove skoraj dveh tretjin, ki ju ni za mizo? In še, kje so zagotovila, da bodo velike države ustrezno poskrbele za tiste reči, ki skrbijo majhne?

Skupina majhnih in srednje velikih držav je prišla do sklepa, da je dobro, če se organizira sama. Skupina 3G je bila ustanovljena na sedežu Združenih narodov v New Yorku kot vzvod manjših članic svetovne organizacije, ki hočejo posredovati svoje poglede na globalno vodenje. Konceptualno je bila vzpostavljena leta 2009 ob robu londonskega zasedanja G20. George Yeo, singapurski zunanji minister do letošnje pomladi, je pred časom izjavil, da interesov majhnih držav ni mogoče prepustiti samih sebi. V naravi mednarodnih odnosov je, da je tisto, kar ni organizirano in česar ni slišati, pač manj pomembno.

Na čelu neformalne koalicije 3G je Singapur, med članicami pa je šest azijskih in azijskopacifiških držav, tri bližnjevzhodne, tri afriške, devet evropskih, dve južnoameriški in šest srednjeameriških in karibskih držav. Vmes so recimo Nova Zelandija, Švedska, Luksemburg, Združeni arabski emirati, Čile, lani se je pridružila tudi Slovenija. To je skupina, ki precej razmišlja o G20 in Združenih narodih in ji je predvsem do krepitve slednjih, je na letošnjem blejskem strateškem forumu pripomnila Aurelia Frick, zunanja ministrica Liechtensteina, ki je tudi zraven. Kot »skupina pritiska« si prizadevajo, da bi proces G20 postal bolj transparenten, bolj dialoški in vključujoč. Pobudo je prevzel Singapur, poleg Liechtensteina je najdejavnejši v omenjeni skupini, obe državi imata velike vložke v globalnem finančnem sistemu, pa čeprav njuna teža, izražena v BDP, ni velika. Ministrica Frickova je na Bledu opozorila na pomemben uspeh skupine: lani se je v Seulu prvič zgodilo, da je dvajseterica najrazvitejših na svoje vrhunsko zasedanje povabila Singapur, predsedujočo državo 3G.