Ambasadorji zdravja

Zdi se, da je z vidika človeka oziroma človeštva nasploh že od nekdaj med najboljšim, kar zaznamuje našo stvarnost, dvoje: otroci in zdravje. Pa znamo vedno poskrbeti za pravo podstat tega našega bogastva, ki je neprecenljivo, vendar kot táko nekako samoumevno, vsaj dokler nekaj ne zaškriplje? Ali znamo vedno prisluhniti impulzom, ki opozarjajo, da v našem mikrookolju ni vse tako, kot bi moralo biti? Si želimo ukrepati, pravočasno, takoj, tako hitro, da v začetku odkritih posledic motenj v skrbi za lastno dobro in za dobro svojih otrok še ni težko sanirati?

Včeraj je svet prvič doslej zaznamoval svetovni dan tromboze – zaradi slabe ozaveščenosti o tem obolenju, ki samo na Zahodu vsakih 37 sekund zakrivi eno smrt. Da je ogroženost zaradi krvnih strdkov v nogah ali pljučih še vedno ne le spregledana, ampak nemalokrat tudi napak razumljena, med drugim dokazuje zadnja svetovna raziskava. Izkazalo se je namreč, da komaj vsak deseti prebivalec tega planeta ocenjuje, da so krvni strdki nevarni tako kot aids, rak dojk, rak prostate ali pa, denimo, kot prometne nesreče – a resnica je bistveno bolj kruta, saj venska trombembolija na stari celini povzroči dvakrat več smrti kot vsi navedeni dejavniki skupaj.

Rezultati nedavne študije britanske ustanove Lifeblood: The Thrombosis Charity so pokazali, da se po 90 minutah sedenja pretok krvi na zadnji strani kolena zmanjša za polovico. To pomeni, da se tveganje za nastanek krvnega strdka poveča za dvakrat. To pomeni, da bi številna opozorila in nasveti o čim bolj zdravem načinu življenja, ki vključuje tudi ali predvsem čim več gibanja, temu pa se morajo, jasno, pridružiti še kakovostna prehrana, zaužitje zadostnih količin vode in nesladkanih pijač, ohranjanje ustrezne teže in izogibanje prevelikemu stresu, preprosto morali pasti na plodna tla. Pri vseh in pri vsakomer.

Tudi zato, ker je z zmanjšanjem nezdravega načina življenja, v katerega sodobnega človeka med drugim pehajo bistveno spremenjeni ritem dela in ne vedno najboljše bivalne razmere v delovnem okolju, mogoče zmanjšati biološke dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj. Z bolj zdravim načinom življenja namreč lahko – brez uporabe zdravil – pripomoremo k ponovni vzpostavitvi ustrezne ravni krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola, preprečimo nastanek debelosti – naraščanje te bolezni se je po zadnjih izsledkih vendarle začelo umirjati –, prav tako je mogoče preprečiti pojavnost številnih kroničnih obolenj, naj bodo to rak, diabetes, kronična obstruktivna pljučna bolezen ali depresija.

Zato je tem bolj pomembno, da tudi otroci čim prej in s čim bolj simpatičnim pristopom osvojijo védenje o pomenu skrbi za lastno zdravje. Izkazalo se je, da tovrstno učenje ni nekaj odvečnega in nepotrebnega, nesprejetega – nasprotno, otroci so tisti, ki nemalokrat postanejo ambasadorji zdravja in odrasle, ki v primežu vsakodnevnih obveznosti na to pozabljajo, učijo ponovnega stika s to ključno prvino življenja.