Tiskane izdaje
Pirellijev koledar za leto 2016 se začne z naslovnico, na kateri je upodobljena kitajska igralka Yao Chen. Njen portret je – tako kot fotografije preostalih dvanajstih žensk, ki so jih izbrali za prihajajoče leto – naredila Annie Liebovitz.
»Ko sem dobila sina,« je v enem od svojih blogov zapisala Yao, »sem postala pogumnejša. Želim si, da bi živel v boljšem okolju, zato sem se posvetila dobrodelnosti, da bi tako po svojih močeh pripomogla k izboljšanju kakovosti zraka in vode.« Na naslednji strani je ob mesecu januarju ruska manekenka in filantropinja Natalia Vodianova, podobna emancipirani Materi božji s sinčkom Maximom v naročju. Ko nato obračamo liste iz meseca v mesec, si druga za drugo sledijo pogumne ženske.
Ob mesecu marcu je fotografija Agnes Gund, ki bi ji še najbolj pristajal naziv mecenke, saj ta častna predsednica newyorškega Muzeja sodobne umetnosti (MoMa) pogosto nastopa v vlogi pokroviteljice umetniških dražb, posvečenih dvigovanju zavesti o potrebi po zaščiti okolja. »Ni ga večjega problema, s katerim se danes srečuje naš svet, od tega, kako vplivamo na okolje,« je pojasnjevala pred leti, ko je odprla tekmovanje za najboljše »podnebne umetnike«. »Umetnost ima moč,« je poudarila, »da ljudi prepriča na globoko čustveni ravni. Pogosto je učinkovitejša od tabel in številk pa tudi od velikega števila dejstev.«
Čeprav je Pirellijev koledar s trinajstimi ženskami pred fotografskim aparatom Annie Liebovitz tudi tokrat posvečen tisti mistični moči obstoja, ki kliče iz vsakega para oči, z vsakega od teh mladih ali starejših obrazov in iz vsakega od teh oblečenih ali golih teles, je hkrati neizogibno tudi zapis velikanskega samozavedanja, v katerem je danes nepogrešljiva tema človekovo okolje.
Ankete, ki so jih opravili pred začetkom pariške konference o podnebnih spremembah, so pokazale, da so ženske po vsem svetu, in zlasti v razvitih državah, veliko bolj kot moški zaskrbljene zaradi globalnega segrevanja in posledic ekološkega neravnovesja.
Kar 17 odstotkov več Američank kot Američanov meni, da so podnebne spremembe resen problem, enakega mnenja je tudi sedem odstotkov več Angležinj, šest odstotkov več Nemk in štiri odstotke več Špank od njihovih moških rojakov. Ko se zastavi vprašanje: »Vas skrbi, da vam bodo podnebne spremembe osebno škodovale?«, je z »da« odgovorilo 21 odstotkov več Američank kot Američanov in 15 odstotkov več Nemk kot Nemcev. Prav na vseh celinah so bile ženske za 11 do 18 odstotkov bolj kot moški pripravljene izpeljati velike spremembe v načinu življenja, da bi pripomogle k zmanjševanju učinkov ekoloških motenj.
Cal 2016, kot se imenuje Pirellijevo novoletno darilo, in COP-21, kot se skrajšano imenuje konferenca strank, ki pravkar poteka v Parizu, sta tesno povezana. Znanstveniki opozarjajo, da bosta leti 2015 in 2016 najtoplejši leti, odkar v svetu merijo povprečne temperature. Vojne so strahovite, a se vedno končajo. Epidemije so zastrašujoče, a se v nekem trenutku ustavijo. Globalnega segrevanja pa, kot kaže, ne more nihče več ustaviti. Ženske so prve žrtve podnebnih sprememb – tako kot so tudi prve žrtve večine drugih sprememb, ki posegajo v temelje obstoja. Zato bi moral COP-21 v Cal 2016 gledati z občudovanjem pa tudi s tistim vprašanjem, ki ga ženske na fotografijah zastavljajo fotografski kameri Annie Liebovitz. Kako doseči modrost obstoja?
