Azija ženskega spola: Srečen 2565. rojstni dan!

»Od vseh ljudi je najtežje najti pravi pristop k dekletom in služabnikom. Ko si z njimi iskren, izgubijo skromnost, ko pa jih držiš na distanci, so nezadovoljni.« Tako je govoril Konfucij, čigar rojstni dan so Kitajci praznovali v nedeljo ter tako poveličevali vrnitev tradicije kot znak nove nacionalne samozavesti.

Medtem ko je prejšnji teden predsednik Xi Jinping na veliko govoril o pomenu konfucijanstva pri preprečevanju desinizacije kitajske nacionalne duše ter pozival dijake, da si v mlade glave ubijejo konfucijanske klasike in postanejo »geni« kitajske kulture, so se pred Kitajci odpirala vrata neotradicionalizma, podobnega tistemu, ki ga je mogoče prepoznati v katoliških in pravoslavnih evropskih deželah, kjer mladi naenkrat postanejo ponosni na konservativnost.

Niti z besedo se ni dotaknil tistega, kar v konfucijanstvu zaudarja: diskriminacija po spolu oziroma ignoriranje žensk kot enakopravnih pripadnic družbe. Tudi ne pogubnosti lahkotne vrnitve tradicije v sodobno tržno klavnico temeljnih pravic žensk do enakega izobraževanja, kariere, plače in spoštovanja.

Skoraj istočasno s predsednikovim slavljenjem Konfucijevega vstajenja, je Emma Watson na generalni skupščini ZN govorila o zavrženi besedi »feminizem« in o napredku civilizacije, v kateri bodo imele deklice v afriških vaseh morda šele leta 2086 dostop do sekundarnega izobraževanja.

Ni potrebno, da nam igralka odpre oči in pokaže, da se »nobena država na svetu ne more pohvaliti, da je dosegla enakopravnost med spoloma«. A ko »Harry Potter girl« izpostavi, da bo potrebnih še 75 let, da bodo ženske za enako službo plačane enako kot moški ali da bo še naslednjih 16 let 15,5 milijonov deklic porinjenih v dogovorjeno zakonsko zvezo, potem je njen glas alarmanten. Ne gre se slepiti: če se bomo oklenili neotradicionalizma in bomo oživeli kvazimoralne pripovedke, potem se še sto let ne bo nič spremenilo. Nasprotno, ženske 21. stoletja se bodo vrnile v zadnje prostore, v katerih so molče živele njihove praprababice.

Ko je krasni novi svet ugotovil, da nima inovativne energije za ustvarjanje sodobne, skupne kulture, so se vsi narodi na hitro vrnili k stari tradiciji. Vse je razglašeno za »izziv« in »nevarnost« za identiteto, od internetnega jezika preko muslimanskih hidžabov do homoseksualnih porok. Vse nam grozi z iztrebljenjem civilizacijskega genetskega zapisa, brez katerega bi bili samo ljudje in ne Kitajci, Nemci, Slovenci, Srbi …

Ali ne bi bil Xi Jinping dolžan povedati, da novi Kitajski ni potreben konfucijanski odnos do »deklet in služabnikov«, ker takšna kategorija danes ne bi smela obstajati? Ali stvarnost od njega ne zahteva, da omeni, kako je neravnovesje rojstev med kitajskim prebivalstvom, kjer se na 100 deklic rodi 120 dečkov, vsaj malo povezano z oživljanjem konfucijanskega konservativizma?

Seveda, srečen 2565. rojstni dan! Prosim, da ob torti in svečkah vsi premislimo, kaj pomeni vrnitev k tradiciji v imenu nacionalnega preporoda.