Tiskane izdaje
Matjaževo kraljestvo je prejšnji teden doletelo nekaj predvidljivih presenečenj. Lavreta so v drugem poskusu le imenovali za direktorja slovenjgraške bolnišnice, kar je lahko predvidel vsak, ki zna računati do devet. Kje je presenečenje, se sprašujete? V tem, da so ga vsi navzoči svetniki soglasno podprli, kar je presenetilo še Lavreta samega, ki so ga v popolnoma enaki situaciji pred mesecem dni svetniki zrušili s šestimi glasovi proti in le dvema za.
Kralj Matjaž skrbno vodi računico, zato lahko pove tudi, kam je izpuhtelo tistih šest nasprotnikov. Tri je, kot vemo, bliskovito odstranil minister in jih nadomestil z novimi, ki v dveh tednih še niso utegnili razviti lavresitisa (nedavno odkrite bolezni, ki povzroči, da je oboleli sit Lavreta), ena je od te bolezni v zadnjem mesecu čudežno okrevala, dva od lavresitisa kronično in kritično prizadeta člana sveta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec (Šumečnik in Iglar) se seje raje nista udeležila, saj bi se jima stanje lahko samo še poslabšalo.
Konstruktivno, čeprav ne ravno pokončno, si je v brado zamomljal kralj Matjaž in prisluhnil, kako je od hepi enda malce zmedeni znova direktor Lavre pojasnjeval, da mora biti druga faza novogradnje bolnišnice končana še pred koncem njegove druge faze... Koliko faz bo imelo Lavretovo direktorovanje, za zdaj še ni znano, kralj Matjaž pa vsekakor upa, da bo tudi druga faza premogla kak čudež ali dva.
Pozdrav iz Beograda, kjer ne bo reform
Prejšnji vikend je Matjaževo kraljestvo gostilo tudi strankarski vrh Slovenske demokratske stranke. Vrste so strnjevali in napovedovali prihodnost v Šentjanžu pri Dravogradu. Tako je bilo vsaj napovedano. Vihrale so rumeno-modre zastave dobrodošlice in v domu borcev (kako simpatično naključje!) v Šentjanžu so v pričakovanju pomembnega zbora skoraj že prižgali centralno kurjavo, česar po Matjaževih izkušnjah ne naredijo kar tako za vsakogar.
Kralj Matjaž je v nizkem startu čakal, ali bodo na njegovem teritoriju padle kakšne zgodovinske odločitve (potem, ko je že na prvi dan zasedanja padel celo sneg!), pa se mu je takoj povesil nos. Ob neposrednem javljanju predsednika SDS Janeza Janše v Odmevih na TV SLO je ta namreč nagovoril ljudstvo iz Beograda. Kralj Matjaž je že preklinjal razdrapane koroške ceste in pomanjkljivo prometno signalizacijo, ki je Janšo speljala na kriva pota, hkrati pa že vrtel telefonsko številko dravograjske županje Cigale. Preveriti je hotel, ali ni geografska zmeda morda del kakšne prebrisane nove občinske turistične strategije za privabljanje naivnih japonskih turistov, ki ne ločijo med Beogradom in Dravogradom ter Savo in Dravo. Že naslednji hip pa se je izkazalo, da je šlo samo za besedni spodrsljaj, ne za orientacijskega, saj je bil Janša res v Dravogradu, le misli so mu ob nepravem trenutku preskočile v Beograd. Zato je Matjaž treščil telefon nazaj na vilice, se pomiril in pozorno prisluhnil.
Do sklepnega dejanja v soboto popoldne se je že marsikaj naučil, predvsem kar zadeva politično retoriko. Beseda »reforma« je, ugotavljajo v SDS, postala nepriljubljena in menda izpadeš tragikomično, če jo dandanes še uporabljaš, zato jo bodo nadomestili z izrazoma »zelo hitri odgovor na krizo« ali pa »strukturne prilagoditve spremembam, ki so jih povzročile spremembe v globalnem svetu«. Lokalni svet je ploskal, da je grmelo, »globalni svet« pa se za to psihološko-slovnično vprašanje za zdaj ni blagovolil zanimati.
Kralja Matjaža je bolj zanimalo, ali to pomeni, da tudi v predvolilnem programu SDS ne bo nobenih reform, ali pa se bo tudi v primeru njihove (pre)vlade prav tako treba marsičemu odreči, le da se temu ne bo reklo npr. podaljševanje delovne dobe, temveč »prilagoditev dolžine delovne dobe spremembam v globalnem svetu«. Matjažu je ob takih besednih olepševanjih ene in iste neprijetne resnice takoj narasel krvni tlak. V njegovem kraljestvu je namreč kljub spremembam v globalnem svetu še vedno vseeno ali se reče klofuta, zaušnicam, ali pa udarec s plosko roko, dvorjana vse troje enako zapeče.
