Občina Ilirska Bistrica je občina, v kateri izvoljenci tamkajšnjega ljudstva niso zmogli sprejeti občinskega proračuna za letošnje leto. Občina je v stanju mirovanja. Kolikor je še evropskega denarja, se ga bo porabilo, kolikor je občinskega, s katerim župan brez proračuna lahko razpolaga, tudi. In nič več. Društva, kulturna in športna, na primer, ki jih je v občini gotovo več kot šestdeset, bodo ostala brez.
A kakšnega velikega razočaranja v Bistrici že dolgo ni več. Tako kot niti velikih pričakovanj ne. Kjer pa ni velikih pričakovanj, niti frustracij ni. Prisilni upravi, ki bi se morala občini zgoditi, se bo ta tako in tako izognila z lokalnimi volitvami, po katerih slabše ne more biti. Logično bi sicer bilo, da bi volivci tiste svoje izvoljence, ki so občino zapeljali v blokado, kaznovali. Jih ne volili, če bodo še enkrat poskušali. A kaj bi v Bistrici z logiko?! Nič, upati pa ni greh.
Z ustanovitvijo SMC, ki bi se lahko, kot je zapisal naš Ali Žerdin, preimenovala v Stranko moralnega centra, so se namreč tudi v Ilirski Bistrici po dolgem času rodila velika pričakovanja. Piš svežega vetra so v svoja jadra ujeli nekateri, ki z dosedanjo politiko niso imeli ničesar. Opogumljeni s svežino in neomadeževanostjo nove stranke so se odločili kreniti v aktivizem za normalno življenje lokalne skupnosti.
A glej ga, šmenta! Nebo je takoj po krstu in izplutju bistriške SMC potemnelo. V jadra se je nenadoma ujel težki jugo, niti sveži niti neomadeževani, ki po Bistrici smeti vrtinči če dolgo. Večni kandidati, prepričani, da brez njih v Bistrici ne more nič zgoditi, so se pripopali novi stranki z uporabo dobrih starih orodij, ki se jim pravi poslovne zveze in žlahta. Zoprni jugo je odpodil sveži mladi vetrc, prevzel krmilo ... in potopil ladjo SMC s posadko vred. Ta je, komaj rojena, v bistriškem morju že našla dno. Aktivisti, ki so splavili novo barko, se frustrirani in prizadeti vračajo v svoj zasebni vsakdanjik, kjer tako in tako tiči večina Bistričanov, ujetnikov svojih izvoljencev. Stare prevejane sile pa že kujejo nov prevzem oblasti. Pač na neki drugi listi.
Vse se je dogajalo pred očmi mladih politikov (zdaj zavitih v molk) strankine centrale, katere blišč moralnosti na Bistriškem so pomagali ugasniti. Kdo je zdaj bistriški lokalni odbor SMC, se več točno ne ve. Če ni drugi, je tretji po vrsti. V petek se je nekaj članov »tajnega društva PGC« (prosto po Antonu Ingoliču) – torej neki del članstva SMC – sestalo na tajni seji in sestavilo listo za lokalne volitve. Pravzaprav je predsednik menda že nov in ima lista tudi kandidata za župana. Po žegnu iz centrale je zanjo sinoči prvič izvedelo vse lokalno članstvo. To se je vsej strankarski moralnosti navkljub zelo verjetno zmanjšalo še za nekaj imen in priimkov. Danes bo torej jasno marsikaj, že prej pa je bilo, da je bistriška Stranka moralnega centra pozabljena zgodba.