Pod ničelno točko: Bodo Ukrajinci jedli travo?

Ker se Zahod noče vojaško vpletati v konflikt, se bo odkupil tako, da bo Ukrajino zasul z denarjem.

Objavljeno
05. oktober 2014 23.52
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika
Čeprav kljub sklenjenemu premirju ni opaziti, da bi se vojna v Ukrajini zares končala, je že doslej povzročila veliko gorja. Največ so pretrpeli na jugovzhodu države, kjer je umrlo vsaj 3500 ljudi, več deset tisoč pa jih je moralo zapustiti domove. Toda že sama po sebi ne poceni »protiteroristična operacija«, kakor so neuspešni obračun z uporniki poimenovali v Kijevu, bo imela dolgoročne posledice za vso državo.

Ukrajina, ki se je že pred vojaškimi obračuni v industrijsko najbolj razvitem delu spopadala z resno gospodarsko krizo, je na robu bankrota. Svetovna banka je prejšnji teden znižala napovedi o rezultatih ukrajinskega gospodarstva. Prej so v Washingtonu še optimistično napovedovali, da se bo po letošnjem petodstotnem padcu naslednje leto ukrajinski BDP za 2,5 odstotka dvignil, zdaj pa pravijo, da se bo zaradi prekinitve gospodarske dejavnosti na zahodu letos znižal za osem, naslednje leto pa še za en odstotek. Donbas, kakor tudi pravijo rudarsko-industrijskemu jugovzhodu Ukrajine, je pred spopadi prispeval 16 odstotkov k nacionalnemu BDP, ustvaril okoli četrtino industrijske proizvodnje in 27 odstotkov nacionalnega izvoza. Samo v avgustu se je v Lugansku zmanjšala industrijska proizvodnja za 85 odstotkov v primerjavi z letom poprej, v Donecku pa za 59 odstotkov, zaradi česar se je po uradnih podatkih iz Kijeva celotna ukrajinska ekonomija skrčila za pet odstotkov.

Ukrajina, ki že nekaj mesecev ne prejema več ruskega zemeljskega plina, se je znašla v resnih energetskih težavah tudi zato, ker ji primanjkuje premoga za termoelektrarne. Tega kopljejo v južnem delu Luganska, ki je v rokah upornikov. Probleme ima največji ukrajinski proizvajalec perutnine, ker je ostal brez jajc, ki so jih gojili v bližini Donecka. Ukrajinska avtomobilska proizvodnja je praktično zastala: od sredine prejšnjega meseca ne dela več tovarna avtobusov v Lvovu, proizvodnjo so ustavili v Zaporoškem avtomobilskem zavodu, ne delajo več niti Eurocar, ki je sestavljal škode, in koncerna Bogdan in Kremenčuk. Prodaja je zelo upadla tudi proizvajalcem strojne opreme in vojaški industriji, ki so večinoma izvažali v Rusijo, nejasna je usoda izdelovalca letal Antonov. V tej družbi so nove kijevske oblasti zamenjale enega od dolgoletnih direktorjev, ki je vzpostavil tesno partnerstvo z Rusi, s katerimi so skupaj načrtovali nov model regionalnega potniškega letala. Projekt je obvisel v zraku, zaposleni bojkotirajo novo vodstvo družbe, spopad se nadaljuje na sodišču.

V Mednarodnem denarnem skladu so izračunali, da bo do konca naslednjega leta Ukrajina potrebovala vsaj 19 milijard dolarjev pomoči, če hoče preživeti. Ker se Zahod noče vojaško vpletati v konflikt, ki ga je sam pomagal zanetiti, se bo odkupil tako, da bo Ukrajino zasul z denarjem, je pred kratkim izjavila Otilia Dhand iz londonske svetovalne družbe Teneo Intelligence. Vsekakor bodo morali drugi biti precej bolj radodarni kakor Američani, ki so Kijevu obljubili le 50 milijonov dolarjev, če nočemo, da bodo Ukrajinci za plačilo, ker so se za naše interese pobijali med sabo, jedli travo.