Tiskane izdaje
Lansko leto je med vijoličnimi navijači vladala evforija. V Glasgowu so padli Rangers, Maribor se je uvrstil v evropsko ligo.
Letos je Maribor ponovil podvig, toda evforije ni. Takšna je pač igra, polna ironije in je enaka za vse. Poraženci v finalih so »luzerji«, zmagovalci za 3. mesto so »šampioni«.
Mariborčani so letos stopili korak naprej in si zanesljivo priigrali evropsko ligo ter si ponudili še lepo priložnost, da se povzpnejo na – za slovenski nogomet – klubski Mont Blanc. Uvrstitev v ligo prvakov. Tako bi namesto Zagrebčanov v torek zvečer v Ljudskem vrtu gostili sloviti Porto.
V primerjavi s sramotno praznim Maksimirom (UEFA tega bržčas ni prezrla) bi v Ljudskem vrtu pokalo po šivih, evforiji ne bi bilo videti konca, funkcionarji in drugi vplivneži iz štajerske province ter glavnega mesta bi se trapljali po hrbtih, seštevali bi se evri v milijonih.
Maribor si je že priigral 2,1 milijona €. Neodločen izid prinaša dodatnih 70.000 €, zmaga 140.000 €.
To je precej manj, kot bi, ne da bi osvojili eno samo točko, zaslužil v ligi prvakov.
Toda evropska liga je tekmovanje po vijoličnih merilih in sposobnostih. Je liga za ambiciozne in učljive učence. Če je evro priigran z zadnjo kapljo znoja, je vreden več kot milijon ali dva s polno mrežo in igro brez volje v ligi prvakov.
Maribor še ni zrel in dovolj kakovosten za ples v eliti.
Deluje in ustvarja v družbi s sprevrženimi vrednotami.
In prav zaradi tega je bolje, da igra v evropski ligi kot v ligi prvakov.
Kdo bi lahko zagotovil, da bi se nagradni milijoni od lige prvakov vrnili v klub in predvsem za nogomet? Zdaj imajo Mariborčani vsaj ta mir, da po evrih – priigranih z znanjem in ne le po sreči ali naključju –, ki zagotavljajo spodobno »samoprehranjevanje«, ne bodo planili plenilci – iz katerihkoli interesnih skupin.
V Sloveniji jih nikoli ne zmanjka!
