Tiskane izdaje
Od nekdaj smo Slovenci pri okoliških narodih veljali za skromne, pridne, ne pretirano ambiciozne in poslušne. Tisti z najostrejšimi jeziki so nas poimenovali za dunajske konjušarje, drugi so bili pri označevanju teh naših značilnosti bolj prizanesljivi in obzirni, skupni imenovalec pa je bil vedno isti: skromnost in prizadevnost. Toda časi se spreminjajo in mi z njimi, tudi na zelo specifičnih področjih.
Eno takšnih področij so razgledni stolpi. Kot narod planincev imamo ogromno označenih planinskih poti, veliko planinskih koč in tudi veliko razglednih stolpov, ki pa niso samo planinski. A ti stolpi so bili donedavnega prava ilustracija stereotipa slovenske skromnosti: železne ali lesene konstrukcije na vrhovih so bile samo preprost pripomoček izletnikom in planincem za doseganje čimboljšega razgleda z osvojenega vrha in razen dveh ali treh izjem slovenski razgledni stolpi niso kazali nikakršne arhitekturne ali kakšne druge ambicije. Niti višinske ne, saj je skoraj šestdeset let ostajal najvišji med njimi razgledni stolp na Rogli s svojimi sedaj že skromnimi tridesetimi metri višine.
A kot smo že zapisali, se časi spreminjajo in pregovorna skromnost Slovencev se vsaj pri razglednih stolpih za vedno poslavlja. Proces se je začel pred nekaj leti v Lendavi, kjer je na zelo neambiciozni nadmorski višini nekaj čez tristo metrov zrasel zelo ambiciozen Vinarium. S prvotno načrtovanimi nekaj čez šestdesetimi metri višine bi bil kar dvakrat tako visok kot dotedanji kralj slovenskih razglednih stolpov na Rogli, z uresničenimi triinpetdesetimi in pol metri pa je še vedno daleč najvišji razgledni stolp v državi in prvi, ki ni bil več zgolj pripomoček naključnim mimoidočim za doseganje boljšega razgleda, ampak je sam postal cilj desettisočev izletnikov. Pred postavitvijo Vinariuma so bili dvomljivci in kritiki zamisli zelo glasni, a so utihnili potem, ko se je pokazalo, da stolp v Lendavo letno privabi kakšnih sto tisoč obiskovalcev.
Sedaj, po dobrih dveh letih odličnega obiska pa se je lendavska ambicioznost začela širiti po državi: v Podčetrtku so se opogumili in iz predalov izvlekli leta stare načrte za lesen, štirideset metrov visok razgledni stolp, v Rogaški Slatini pa hočejo s slovensko skromnostjo opraviti še dvakrat temeljiteje od Lendavčanov in načrtujejo razgledni stolp Kristal, ki bo - je to zgolj naključje? - skoraj dvakrat tako visok kot Vinarium. Kristal ne bo samo najvišji razgledni stolp v državi, ampak tudi najvišja stavba nasploh...
Valu naraščajoče ambicioznosti se pridružujejo tudi Celjani, ki pa najbrž zato, da jih ne bi imeli zgolj za posnemovalce, ne bodo silili v višino, ampak v dolžino. Viseči most med Grajskim in Miklavškim hribom, o katerem resno razmišljajo, bi bil s 505 metri najdaljši viseči most na svetu in bi dokončno pokopal stereotip o slovenski skromnosti.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
