Brodet s škarpeno: Giorgio Mortadela na Savi

V Portorožu so znani turistični delavci včeraj začudeno gledali po mestu. Nekaj je v hipu zvenelo drugače. Sava je nehala žuboreti. Vidno je usahnila, sladkovodni kapitalci so ostali na suhem, dolgotrajna suša je naredila svoje. Še prejšnji mesec je hotela s svojimi vrtinci utopiti vse Bossmanove može (in žene), drla je po promenadi in neusmiljeno pometala turistično znanje, a je imel Peter očitno boljšo obveščevalno službo in je rekel g. Mateju Savskemu: Ne!

Stvari se spreminjajo. Nedvomno na bolje. Tako kot naš Bruto Pohar, ki se bo potrudil biti boljši. A to še ne pomeni, da bo DUTB (Drzni ubijalec turistične bede) s Portorožani ravnal kaj nežneje in razumneje. Za zdaj vemo predvsem to, da na portoroških hotelih vihra vse več hrvaških zastav, Cerar pa v spovednici pri očetu Frančišku en cel dan za Kolindo.

Škarpeni se je končno posvetilo: Raje sem Bionda Šturla kot Giorgio Mortadela. Tako je namreč podpredsednik srbskega parlamenta Igor Bečić bržkone nehote poimenoval italijanskega predsednika Sergia Matarello. Če smo si bivšega zapomnili po napolitankah, si novega v Beogradu še najlažje po – mortadeli. V bistvu si je Sergio sam kriv. Kaj pa rine na Balkan! Na Apeninih čisto drugače malikujejo svoje predsednike države kot na Dinaridih. Ko je Škarpena pred kratkim v Milanu na tri metre in 20 centimetrov srečala Giorgia Napolitana, ki so ga Apeninci obletavali kot malega boga, ji je postalo jasno: Italijani so dobri dve tisočletji po Gaju Juliju Cezarju spoznali, da je predsednik države svetinja, nekaj takega kot državna zastava, kot država v malem. Če pljuneš na zastavo, si v bistvu pljunil nase.

Slovenci smo nekje med Srbi in Italijani. Naš temperamentni predsednik se bo potrudil biti boljši, narod pa se bo trudil nehati pljuvati po svojih rokah, nogah in prsih. S predsedniki bomo že kako. A če jim sveti oče ne pomaga, kdo jim lahko še?

Danes je v Kopru žur, še večji bo prihodnji petek, ko bo dal Iztok Mlakar besedo Zlodju. Ko je bil Iztok še majhen, je zagotovo gledal Rašomona. Ali pa so ga šolali priložnostni FDV-jevci, da je zmeraj treba dati besedo tudi nasprotni strani. Kolikor se Brodetovi agenturi sanja, je Iztok prvi, ki je dal besedo kosmatincu s parklji. Temu eni pravijo raziskovalno novinarstvo.

V četrtek so stavkali zdravniki. Z (ne)zdravega ministrstva so hoteli šteti mrtve, a jih niso in niso našli. Pač pa so iz izolske porodnišnice sporočili nenavadno novico: dopoldne se jim je v treh urah stavke rodilo pet novorojenčkov. Že vsaj 30 let ne toliko v enem dnevu. Evo dokaza, kako nevarna je zdravniška stavka.

Škarpeno je zaslišala najvišja možna porota. Dolge ure je naštevala vse svoje grehe. Preveč, celo za najvišjo sveto Inkvizicijo. Za kazen mora bodeča riba za štiri tedne na prisilni dopust. Inkvizicijsko tiskovno sporočilo: »Ji bomo že pokazali uživanje na delovnem mestu! Šlo je za evidentno zlorabo položaja. Pritožba je možna, odloča senat v sestavi Oče, Sin in Sveti duh.« Mlakar bo k sreči v Kopru.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.