Brodet s škarpeno: Iztirjenci

Slovenski poslanci bodo čez kak teden najverjetneje iztirili. Govorili bodo o železniških tirih in se pridušali, da oni sigurno so za drugi tir. Tudi Mirko, od Cerarja sin, bo z najmirnejšim glasom in skoraj prepričljivo držo pojasnil, da je drugi tir zagotovo prednostni državni projekt. Tak je že 40 let, proge pa gradijo drugje. Zgradijo kot žafran drago železniško postajo, na kateri vlaki ne morejo postajati. Ali pa 50 nadvozov in podvozov z zlatimi črtami okrancljanih, da lahko upravičijo milijardico drobiža, ki je v petih letih »izhlapel« na severovzhodu države. Pa nikome ništa. Nobenih izrednih sej državnega zbora, nobenih posebnih OECD študij, ki vidijo vsepovsod rast, samo v koprskem pristanišču padec prometa. Kakšni pesimisti, kaj! Promet se je v Kopru v desetih letih samo podvojil. Revčki! Nesrečniki koprski so prepričali celo bogaboječega nemškega Daimlerja, da so boljši od njim domačega Hamburga, Savone, Barcelone... A koprski logisti nimajo pojma. Bomo raje vprašali gospode v Hamburg, pravijo Cerarjevi. O drugem tiru vedo zdaj vsi več kot Mes, Matić ali Svetek... Na primer turistični Janez Pergar. On je prepričan, da so vsega krivi v koprski občini in zaposleni, ki ne dovolijo zavednim Slovencem prodaje Luke tujcem.

Škarpeno zato navadne ribe sprašujejo, kdo in kdaj bo ustavil te janeze. Še zmeraj si drznejo prepričevati druge janeze, kako bi bilo še najbolje globalizirati naše proizvodne zmogljivosti. Jaka globalizacija, ko ti pride v Portorož hotelirsko pamet solit Nuvo Riš z Balkana, ki je imel to srečo, da je v New Yorku od daleč videl Plaza Hotel. Naj raje razkrijejo številke svojih računov na Kajmanskem otočju, Cipru ali Boneru, je dejal Agent Nula Nula. No, poslanci se bodo pridušali in obljubili Koromandijo, vlaki pa bodo še naprej sopihali na paro proti primorski nižini. Po seji v parlamentu si bodo vsi iztirjeni ugotavljali: »Kako lepo smo razpravljali, kaj!«

Če so Koprčani krivi za drugi tir, so Pirančani za to, da nimajo golfa. To je Škarpeni brez dlake na jeziku dal vedeti znani Marko V., uspešnež, ki že vsaj pet let neuspešno kupuje Vinakoper. Vse ve o svetovnih vinarjih. Prepričal nas je, da je mojster ekonomije, nepremičninskih špekulacij, poslovnih obratov, da lahko desetkratno poveča proizvodnjo vina in potroji cene istrskega vina ... Skratka, če bi njemu dali 600 hektarov vinogradov, bi na šparonih namesto grozdov sijalo suho zlato. Za nameček bi mimogrede, z besedo ali dvema poskrbel za golfarsko igrišče. Samo zmeniti se je treba znati. Marko bi vse to zrihtal iz srca, ker je dobra duša in nekakšen spretnež. Krivi so butasti lokalci, on je globalec, cena pa je zanemarljiva – deset, morda 20 procentov. Milijonček gor, milijonček dol. Škarpena ljubi lokalne globalce. Tako so globalno trendovski, nepremičninsko trapolerski, da se Škarpeni milo stori. Istra komaj čaka na samozavestne čudodelnike. Le kje so skrivali svoje talente doslej?