Tiskane izdaje
»Tuliiiii!« je bila edina beseda, ki so jo kričali hripavi dijaki višjih letnikov, oblečeni v gusarje, prvošolčki v vrečah pa so morali nositi težke vrvi, prestrašeni in izmučeni, upajoč, da bo ta sobota čim prej mimo. Sobota se je vlekla, v suženjski navezi so prehodili turistični Portorož po dolgem in počez. Nazadnje so jih z ladjami pripeljali pred Piran. Najprej so jim dali piti mešanico morja, zajetega iz mandrača (kaj vse se je zlivalo vanj), in nekaj ruma, potem pa so jih v morju pričakali še razgreti, tunkanja željni starejši mulci. Zakaj tak krst, je danes težko razumeti. Morda zato, da so mlade fante že na začetku pravočasno opozorili, da poklic pomorščaka ni zibanje v maminem krilu, da je to res trda izbira in da na ladjah vlada stroga hierarhija, brez katere dragocenega tovora ni mogoče varno in skrbno pripeljati čez vse oceane.
Danes fantom ne dajo piti morske vode z rumom, jih ne tunkajo in, upajmo, niti ne tepejo. Ampak vsej krutosti in nemalo zakompleksanemu izživljanju posameznikov navkljub so mnogi pomorščaki postali nadvse uspešni možje. Niti sama pomorska šola ni v celoti razumela, kakšen zaklad kadrov so nakopali v 70 letih obstoja. Dala je nekaj velikih ladijskih konstruktorjev pa igralcev, pevcev, športnikov, pomorskih pravnikov, direktorjev, univerzitetnih profesorjev, kapitanov največjih tankerjev na svetu, do državnih tožilcev, notarjev ... Da bi država dokazala pomorsko naravnanost, je šolo priključila piranski gimnaziji. Verjetno bi pomorskost države še najbolje dokazali, če bi šolo povsem ukinili. In tudi morje komu prodali. Morda bi Švica plačala zanj več kot Avstrija. Pustimo se presenetiti. Ni še konca uspešnega vodenja države.
Kaj je to trajnostni turizem? To je tisti turizem, v katerem kar traja, da se jim kar koli posveti. Terme Krka so zagotovo aktivno sodelovale na blejskem turističnem panelu o trajnostnem turizmu. Zato si že pet let nadvse prizadevajo, da bi za več kot 50 odstotkov povečale kapacitete v samem osrčju krajinskega parka Strunjan. Če kaj, potem se kapitalu najbolj izplača pozidati park. Betonskega parka pa so po navadi najbolj željni turisti. Tako kot so najbolj veseli pozidanega Portoroža. Hkrati pa se vsi sprašujejo, kje je tisti Portorož, kakršnega so nekateri poznali pred 100, a tudi še pred 50 leti. Mnogih niti ne zanima, če je bil Portorož kdaj drugačen. Pomembno je, da strategi vse vedo o trajnostnem turizmu.
In še – hoteli Bernardin so rekli, da morajo v interesu objektivnosti pojasniti, zakaj so prodali Hotele Metropol opatijski Liburniji. Ker so brez cvenka, to vemo. Ampak zakaj ravno Liburniji? In zakaj so ji lastniki prodali še četrtino Istrabenza povrhu? Mar pred poldrugim letom niso vedeli o Liburniji tega, kar vedo danes? Evo – v interesu objektivnosti bi res morali pojasniti, kaj so pravzaprav vedeli o kupcu pomembnega dela portoroškega turizma. Tudi prodaja turističnega kraja določenemu novemu lastniku je sestavni del določene strategije. Trajnostne?
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Brodet s škarpeno: Krst pri trajnostnem turizmu
Brodet s škarpeno
Objavljeno
10. september 2016 16.56
