Tiskane izdaje
Danes in jutri je molilni volk. Ta prihaja zadnje čase vse pogosteje v naš gozd. Problem je samo to, ker imamo ta hip 38.773 kandidatov, izvoljenih pa jih bo morda osem tisoč. Torej 30.000 depresivnih plus 300.000 njihovih volilcev, prijateljev, sorodnikov, investitorjev, prepričancev ...
Dodaten kavelj je, ker premoremo vsega skupaj samo 198 psihiatrov, ki niti v teoriji ne bodo zmogli v pičlih 12 urah obdelati vojske depresivcev. Nekateri bodo prišli na vrsto šele čez dva, morda tri tedne. Posledice so lahko katastrofalne in dolgoročne. Škarpena je svarila vse zagnaneže, naj varujejo zdravje, naj hodijo »pr kraj«, kot pravi Uroš. Pa ni zaleglo. In če tega res niso doslej premislili, naj poskusijo izbezati dežurne specialiste še danes ali jutri, ko še ne bo navala. Škatlico prozaca ali cipramila je v volilnih razmerah nujno treba imeti v domači lekarni. Kdo bo reševal vse tiste tesnobe in tečnobe!
Zdravniki nas tolažijo, da je zadnja leta mogoče napade vnaprej napovedati. Škarpena pa se razburja, da so javnomnenjske raziskave odvzele ves čar dogajanju. Kakšen smisel je v nedeljo zvečer ob 19. uri sedeti pred TV-zaslonom, če so glavni rezultati znani že v četrtek, najkasneje v petek. Mani ga! To je tako, kot če ti znanec pove, kako se konča kriminalka. Zakaj sem potem plačal šest evrov za prvo vrsto v Cineplexxu?
A računi na koncu vseeno kažejo, da od državnih volitev ni kakšnih posebne koristi. Nekaj mesecev se menjajo vlade, nekaj časa trajajo sodne preiskave, prijave na KPK, računsko sodišče, ovadbe, pisanje obtožnic, hišne preiskave, krize v koaliciji, zamenjave ministrov, odstopi poslancev, ker niso zares naredili izpita iz nemščine, odstopi zaradi ponarejenih diplom, zaposlitev hčera, zaradi voženj pod vplivom maliganov, rihtanj stanovanj ...
Tako mine leto ali dve, in ko bi morda nastopil čas za kakšno odločitev, jih prehiti strela z jasnega, da se je treba začeti pripravljati na vladno krizo in vse, kar sledi. Župansko volilno leto je nekaj povsem drugega. Župani tri leta rišejo načrte, zbirajo soglasja, žige, štampiljke, pečate, evropska sredstva, kopičijo cekine in potem v zadnjem letu: kanonada naložb.
Meni se smilijo piarovci, ker morajo v zadnjih dveh tednih vse to popisati. Poglejte: 212 občin je na našem svetu, če v vsaki od 200 namenijo po tri milijone evrov za investicije, je to skoraj 600 milijončkov. Če k temu dodamo še preostalih nekaj sto milijončkov, ki jih nekako skvačkajo od Ljubljane mimo Kopra do Murske Sobote, je to vsaj blizu milijardice. Resda gre v glavnem za pločnike, parke, trim- in kolesarske steze, smetišča, fonjature, šole in vrtce, ampak investicijam že ne bomo gledali v zobe. Še posebno če gre za takšen kupček milijončkov.
In da ne bi bili novi obalni župani preveč optimistični, ker jih bodo morda že prihodnje leto povabili rezat trak pred predor Markovec. Pozabite na vaše mega futuristične in utopistične ideje. Dokler bo ta Gašper minister, lahko svinja sanja kukuruz (beri Izo-koprčani obalni Eldorado).
