Brodet s škarpeno: Morala zgodbe Istrabenza

Nič čudnega, če mora medo na cesti kontrolirati svinjete.

Objavljeno
17. oktober 2015 16.14
Novinarska konferenca DUTB. Izvršni direktor Torbjörn Månsson (D), predsednik Upravnega odbora Lars Nyberg (L) in še eden od izvršnih direktorjev Aleš Koršič. Ljubljana, Slovenija 4.marca 2015.
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Lepega, ampak res lepega dne se bo treba vprašati, kaj smo se naučili. Od Istrabenza, namreč. Najprej je pomagal razumeti, da se prodaja naftnih derivatov ne izplača. Jasnovidno je napovedal, da bo kažin z bankami, in je pomagal prodati Banko Koper Italijanom, da si ne bi morda Slovenci mazali prstov z milijonskimi dobički. Pomagal je, da smo se znebili Droge in za nameček še Kolinske, paradnih živilcev, in obogatili hrvaškega bogatina Tedeschija. Istrabenz je sesul naivne tajkune v NFD holdingu zato, da so potem čezmerno obremenili Bernardin in je Bernardin potem končno (ufffa) lahko prodal štiri Metropolove hotele (spet Hrvatom). Istrabenz je na hitro prodal središče Portoroža in Marino Koper za drobižek koprskimi šerifom. Da bi bili apetiti enakopravno potešeni, je prodal še drugi del Portoroža podjetni družini Hot, ki nima nič z vodenjem občine Piran, če izvzamemo podžupanjo (in včasih župana). Prodal je tudi postojnski turizem nekomu, ki se mu vsaj da iti ta posel. Istrabenz je končno prenovil Kempinski Palace in ga prodal z majhno lepotno napako: za prenovo je plačal 100, zanj pa bo dobil 23 milijončkov evrov. Vmes se je strastno navzkriž onegavil s Petrolom, da je bilo Brodetovim agentom slabo od milijonov, ki so jih pri tej incestni finančni perverziji kurili ljubljanski borzniki. Enega običajnega golfa, ki ga premore vsaka slovenska vas, pa Istrabenzu ni uspelo sestaviti.

Res strateško pomemben finančni holding! Posebno če dodamo še vse milijone, ki so jih potem bankam plačevale škarpene in druge običajne ribe. Hepiend te komedije je, da za vse skupaj nihče ni nič kriv, ampak samo zaslužen. Zdaj se samo po sebi razodene, zakaj je pomembno in prav, da imamo še en tak strateško nenadomestljiv holding – Savo, v katerega so se stlačili krem de la krem strokovnjaki. Torej mojstri, ki so koprske in druge kolege ves čas zalagali s hitro hlapečim kapitalom. Če je imel koprski finančni holding zasluge za toliko lepih transakcij, koliko zaslug ima šele njegov ljubljanski nadholding na bistveno širšem polju delovanja!

Zato penzionistični nadnadholding tako hrepeni po vseh teh idealnih savskih projektih. Zato pametni Slovenci ne bodo nikoli ukinili holdingov. Še dolgo potem, ko bodo prodali zadnji portoroški hotel, zadnji koprski vinograd in ugasnili plin v istrski plinarni, bosta Savin in Istrabenzov duh premetavala finančne naložbe. V hotelih, z nafto, plini, živilci, petrolci, vinogradi, telekomi, solinami ... bodo garali črnci, Slovenija pa bo uživala v strateško holdinški pomembnosti. Stric Metod z Dragonje je že spisal strategijo z naslovom Finančni holding v vsako slovensko vas. Gre za delitev dela, uči Igor, za stratifikacijo med finančnim in realnim sektorjem. Slovenija je bila vedno zelo napredna. Zato ima do onemoglosti utrujene tajkune, ki neutrudno pošiljajo žandarje nad Cefizlja, saj v slovensko koruzo uhajajo celo švedski in finski Cefizlji. Nič čudnega, če mora potem v takih razmerah na primorski avtocesti medo kontrolirati svinjete.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.