Tiskane izdaje
Ministrstvo za zdravje je minule dni meni nič tebi nič predčasno zamenjalo člane sveta zavoda Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Logično. So že morali imeti razlog. Malce nenavadno je le, da se je v Valdoltri tako mudilo, medtem ko se v Kliničnem centru, kjer že leto dni ne znajo izvoliti vodstva, nikamor ne mudi. Brodetovi agenti so iz urada ministrice Milojke dobili odgovor, da Valdoltra ni nobena izjema, saj so člane svetov zavodov zamenjali v 23 bolnišnicah, torej v skoraj vseh. Bolj ko Škarpena razmišlja o Milojki, bolj je prepričana, da pregovor Nomen est nomen ne drži ravno vselej. Milosti navkljub bi bilo vseeno dobro vedeti, le od kod so nenadoma v tej kadrovsko tako osiromašeni kokošji deželi nabrali tako obilen jagodni izbor zdravstvenih mojstrov.
Boris Popovič dela krivico ministru Gašperšiču. Vanj se zaganja, kot bi bil on kriv polomije z drugim tirom in vsemi obalnimi cestami. Narobe. Minister Gašperšič je edini iz te vlade, ki natanko uresničuje ob nastopu obljubljen plan dela: »Drugega tira ne boste videli še vsaj 30 ali 40 let. (Vsaj dokler bom jaz tukaj.)« Brezdlakemu (na jeziku) Popoviču ne bi škodilo, če bi vsaj kdaj pa kdaj raje kakšno rekel o našem Mirku, ki je tako kot on dobro znan slovenskim policistom. Ta je namreč tisti, ki milo gleda direkt v oči, obljublja drugi tir in kaka hkrati. Ampak zdaj mu Škarpena ne more več pomagati. Zdaj se bo moral s kifeljci pomeniti o tem, kako dobro je premislil izrečene besede o stavki. Odgovoril bo lahko tudi, kaj je večja sramota: blaga policijska stavka ali begunske plače slovenskih policistov. Naš Mirko se bo seveda izvijal, češ da v državni blagajni še pajčevine ni več. Še manj je bo, če bo preprečeval golf igrišča, druge tire in za šefe državnih podjetij imenoval iste tiče, ki so ta podjetja in banke enkrat že zapeljali do vratu v močvirje.
Škarpena je naredila krivico piranskemu skrivajočemu Petru. V sredo je na novinarsko konferenco pod mogočno Tintorettovo sliko o mestnem očetu, ki je končno spregledal, prinesel opravičilo, da se je moral zapreti v bunker, če je hotel napovedati vojno takim tičem, kot žvrgolijo pod Bernardinskim klancem in skovikajo v portoroški marini. Mimogrede: muzejska svetnica Nadja Terčon je s pomočjo piranskega pomorskega muzeja izdala prvi pravi pomorski katekizem. V njem naši pomorščaki s Sirobom na čelu jasno povedo, kako je včasih Udba s šverc komerc posli v tujini kopičila denar in z njim ustanavljala splošne plovbe in luke kopre. Tako je nastal tudi portoroški Casinò, ki je potem z igrami na srečo zgradil marino. Ampak poučeni Brodetovi vohunčki pravijo, da so se časi spremenili in da mora denar pri novodobnih udbaših v obratno smer: spet iz marine nekam ven. Na Kajmak in Marmelado otočje, v Sveti Kdorgajevidelgajevidel davčni paradiž.
No, Peter se mora spopadati s takšnimi tiči. In z odvetniki, ki imajo že na tri četrt sprivatizirano Pravico. Več plačaš, več Pravice dobiš. Ni lahko biti župan v takšnem cirkusu. Portorož pa medtem gre. V Franže.
Brodet s škarpeno: Oče, ki je spregledal
Brodet s škarpeno
Objavljeno
21. november 2015 13.33
Hoteli Bernardin 30.julija 2014
