Brodet s škarpeno: Potizza premaga pizzo

Ko Jorge Mario Bergoglio urbi et orbi razglasi, kaj jedo predsedniki in njihove kraljice, se pozornost slovenske vasi najprej usmeri v porogljivo zasmehovanje princese, češ da ne ve več, kaj je potica. A večje reklame potici ni naredil še nihče doslej. Jorge Mario je svetu razkril čudež orehove kraljice in jo s tem umestil med presežke, ki zanimajo božjega namestnika na Zemlji in kuharje najmočnejšega para na svetu. Potizza je za nekaj dni zasenčila pizzo.

Potico je merkantilistična raja do skrajnosti razvrednotila, ko je dopustila, da v supermarketih prodajajo nekaj rumenega z rjavimi kolobarčki v sredini z nalepko potica. Če bi dali tak košček kao potice okusiti Bergogliu, bi izgubil vero v boga in vse svoje dosedanje pridige. Srečo ima, da mu slovenski bogaboječneži v Vatikan nosijo najboljše mojstrovine te vrste. A verjetno je že vsak od nas pokusil remek delo kakšne poticologinje. Če te dosežke primerjamo s ponaredki v supermarketih, je jasno, kaj bi morala na prvem mestu početi slovenska nravstvena policija: zbrati bi morala vse tone in tone čudnih rumenih ponaredkov z rjavimi kolobarčki in jih zažgati na sramotilnem stebru, ob njih pa še vse tiste, ki na tak način sramotijo orehovo, pehtranovo, makovo ali (najboljšo!) mentino kraljico. Džabe (zastonj) papežev napor in trud Bele hiše, če razni merkatoriji, tuši in špari tolčejo antireklamo s prodajo antipotic.

Škarpena je vzradoščena nad samomorilskimi koraki slovenske in koprske politike. Če bo tej politiki uspelo na prvem referendumu in na prvih volitvah doseči bilo kateri rezultat, nam ni pomoči. Kaj pa, če rezultata ne bo? Kaj potem? Kako bodo ti politkapitalci razložili položaj in s kakšnim saltom mortalom in s kakšnim popuščanjem nas bodo vse popeljali iz pekla v raj? Ivan Janez je rekel, da bi on že sopihal po dvojnih tračnicah, če ga ne bi povozile patrie. Zakaj je potem njegov Černač rekel, da se drugi tir ne izplača, niti če se promet v Luki poveča za 30-krat? Kaj pravi zdaj: »Smo se samo hecali?« Kaj odgovarja minister Gašperšič, ko ga spomnijo na zaslišanje? Sem se malce hecal?

Med zmagovalce se šteje tudi Boris Grozni, ki je na primeru stranišča dokazal, da razodetje obstaja in da lahko vsem cvekom in spremembam stališč iz preteklosti navkljub postaneš pametnejši preprosto tako, da popustiš. Luški delavci, ki omogočajo milijončke, v katerih se kopajo predsedniki in župani, srčno upajo, da bodo ti isti večjo pamet dokazali s popuščanjem tudi na prvem pomolu, drugem tiru in tretjem vhodu. Živijo za dan, ko bo na kontejnerjih, nedaleč za Kroštolo, pisalo, da pametnejši popusti. Koper ima torej pametnejšega župana, ker je v stranišču popustil. Ima pa potencial in še izjemno veliko prostora, da ta dosežek neizmerno preseže. Škarpena mu lahko zrihta mesto v knjigi rekordov, kajti priložnosti za tak napredek nimamo vsak dan. Še za kakšno repatico in komet prosimo Bergoglia, ker nam samo s potico ne bo ratalo.