Brodet s škarpeno: Sto let potem

Če ga ne bi bilo, bi kdo mislil, da so si bili Primorci sami krivi požiga Narodnega doma v Trstu. To je tiste genialne stavbe, ki jo je zasnoval podobno genialni Maks Fabiani. Škvadristi so morali najti izgovor, da so ga podkurili. Pred sto leti so stopili zelo preračunljivo na stran močnejših: dobili so karto bianco, da so se lahko naslednjih 30 let izživljali nad »barbarskimi« sosedi. Dajali so jim piti strojno olje, kurili so jim domove ali šole in jih pošiljali na počitnice v »kampe«, na primer v Gonars in na Rab. Res ni lepše priložnosti za proslavljanje. In po 30 letih grozljivega terorja nad tem narodom so vse to preprosto izbrisali, spominski disk pa priklopili od prihoda »titinskih band«, ki da so šle delat grozodejstva in kažin v Trst.

Na banki so Škarpeni včeraj dali vedeti, da ji prihranke lahko obrestujejo le po 0,7-odstotni obrestni meri. Če jih veže, seveda. Rekli so, da so za kakšen milimeter znižali tudi obresti na kredite, ki jih odplačuje banki. Ampak tega znižanja v svoji zaverovanosti vase niti opazila ni. Povedali so še, da je euribor zdaj negativen. Potemtakem bi Slovenija lahko obogatela. Bruselj bi ji plačeval obresti, če bi imela kredite pri »Euriborju«, seveda. Ma kje je ta banka?

Na šolski proslavi jubileja najvišje slovenske turistične šole so špijuni dobili občutek, da so Turistico zgradili ljubljanski turistični delavci, ki naj bi pobrali in unovčili tudi največ turističnega znanja in ki radi prebirajo levite turistični raji. Še največ slave je požel ljubljanski župan Zoran Zoki. O piranskem Petru ni bilo duha ne sluha. Mu vsaj ni bilo treba sredi domače občine prenašati nakladanja o številnih dosežkih ljubljanskega turizma. Župan največje turistične občine, ki še zmeraj ustvari skoraj dvakrat več prenočitev kot Ljubljana, bi zardeval, če bi izvedel, da ljubljanski Zoki daje za prireditve in promocijo približno trikrat več denarja kot on. Na proslavi je bilo tudi petkrat več turističnih delavcev iz Ljubljane kot iz Portoroža. Redki lokalni direktorčki so se skrivali pod mizami, nihče ni spomnil imen zaslužnih ustanoviteljev Turistice še iz časov romantičnega Portoroža. In Peter B. ni vstal, udaril z mizo po roki in rekel poslušajočemu premieru: »Ma gospud Mirko, kaj nam koristi inovacija, investicija in deklinacija pred gosti, če nam vaša birokracija ne da štempljev pod projekte, ne da gostom viz, če nam bankirji in Fursovci sproti odnašajo dobiček, špekulanti kradejo kader in za nameček z vinjetami in podobno šaro preganjaste turiste ...« Tega mu Peter ni zabrusil in zato se je Mirku zdelo, da je doživel en lep, pomemben vrhunec turistične slave v Portorožu. »Turizem nas ma rad,« je bila njegova zadnja, preden je v sredo zvečer utrujen od teh Primorcev zaspal. Ne vedoč, da sploh ni bil med Primorci. Evo, zakaj je včasih dober zgodovinski spomin: Če vemo, kdo je kdaj komu kaj požgal, koga vrgel v fojbe, komu posekal fige ... V Istri so nekoč živeli Istrani. Kdove, zakaj ne Eskimi ...

boris.šTa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.