Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Mächtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov s ponudbo hitre hrane, srečk, cigaret in predvsem – različnih tiskovin, ki so kupce nagovarjale z vseh površin te mikroarhitekture. Kioski so bili materializacija pluralnosti. Raznovrstna izbira medijev v številnih uličnih trafikah je ...