Celjski tlačani in knezi: Gotovi smo

Sicer ne na jutrišnji dan reformacije, zato pa v nedeljo na dan spomina na mrtve bo minilo 25 let od začetka velike petdnevne poplave v Savinjski dolini, ki je najbolj uničila Luče, prizadela Letuš, Zadrečko dolino, Male Braslovče, Prebold, Žalec, Celje in Laško. Oblasti ob okrogli obletnici niso organizirale nobene spominske slovesnosti; niti kakšne smrtno resne komemoracije pod dežniki niti kakšne malo manj zapete procesije skozi knežje mesto v potapljaških oblekah ali vožnje po Savinji z gasilskim čolnom ...

Na sobotno noč čarovnic bi bilo to prav primerno in dobrodošlo, še posebno če bi tlačanom med obujanjem spominov na poplavo brezplačno točili še kaj za suha grla.

Nič. Pa bi se letos tako radi napili. Če nič drugega, že zato, da bi pozabili na še eno obletnico. Te dni bodo namreč minila tudi tri leta od protestov po Sloveniji proti oblastnikom. Tistih protestov, ki so se iz Maribora kakor požar razširili v mnoga mesta in katerih skupni imenovalec je bilo vzklikanje, da so gotovi.

Tlačani brskamo po spletu in si ogledujemo stare fotografije od takrat ter ugotavljamo, da niso nič gotovi, še nihče ni zaprt, še vsi so blizu oblasti, če je že ne vodijo, le nekaj novih obrazov se jim je po volitvah pridružilo. Prav zanimivo. Tako v Ljubljani kakor v Celju, Velenju in drugih krajih po naši savinjski kneževini iz politike noče prav nihče oditi in ga začnemo pogrešati šele, ko ga v žari ali krsti odnesejo na Pišekovo njivo.

Pišekova njiva, če spomnimo, je celjsko mestno pokopališče, tako pa mu rečemo, ker je bila njiva, na kateri danes počivajo tlačani in častni meščani, njega dni last kmeta Piška. Tega nikakor ne smemo zamešati z današnjim avtoprevoznikom in lokalnim funkcionarjem Petrom Piškom, ki je vodil izdelavo strategije razvoja gospodarstva v Celju za leta 2014–2020 in dosegel, da je knežja občina prejšnji teden razpisala 300.000 evrov pomoči za razvoj podjetništva v Celju. Pomoči je res potrebno.

Čeprav niso bili gotovi in se niso zamenjali, se napredku ni bilo mogoče upirati, in če preračunamo na obdobje zadnjega leta in pol, so sadovi truda v dobro tlačanov že opazni: v tem času smo imeli samo eno zimo pa kar dve poletji, za povrhu pa še 1,5 pomladi in 1,5 jeseni. Ne moremo prehvaliti, da smo torej samo pri zimski službi prihranili polovico denarja, poplav in protestov pa sploh ni bilo ...

Se pa boljši časi obetajo tudi drugače. Recimo za dan reformacije in dan spomina na mrtve. Če ima lahko Velenje vse leto zastonj lokalne avtobuse za vse živo, jih bo imelo tudi Celje. Že res, da samo v soboto in nedeljo, ko bodo ljudi zastonj vozili na Pišekovo njivo in nazaj, ampak nekje je treba začeti. Izstop z brezplačnega avtobusa bo pred mrliško vežico na Mirni poti, sporočajo iz knežje občine.

Sicer so nas v Celju na pokopališče za dan mrtvih vozili že prejšnja leta, ampak zdaj, ko smo dobili tudi strategijo gospodarskega razvoja, bo morda le steklo tudi ob katerem drugem prazniku. Predlagamo 26. december, dan samostojnosti in enotnosti. Bomo vsaj vedeli, kaj praznik slavi. Zastonj avtobuse.