Celjski tlačani in knezi: Najlepša vas

Smo rekli tlačani, da nam ne bo nihče pretirano zavidal, pa tudi norčevati se iz nas ne bo mogel. Tretje mesto je boljše od prvega ali predzadnjega. Vsako novico znamo obrniti kakor v tisti šali, ko sta se v teku pomerila Hruščov in Kennedy, pa je bil Kennedy seveda hitrejši in je v ameriških časopisih pisalo »Kennedy prvi, Hruščov zadnji«, v ruskih pa »Hruščov drugi, Kennedy predzadnji«.

Tako je stekel pogovor takoj po tistem, ko je navsezgodaj zjutraj v naš bife prispela novica, da je turistična zveza spet izbrala najlepše slovenske kraje in je prvo mesto zasedlo Velenje, drugega Ljubljana in tretjega Celje. Bravo za Celjske kneze!

Seveda ciniki niso mogli mimo jedkih opazk. Prvič, kako razsuta je šele preostala domovina, če se Celju uspe povzpeti na tretjo stopničko? Drugič, če je Ljubljana po trditvah njenega župana najlepše mesto na svetu, ali potemtakem Velenja ne šteje med mesta na planetu Zemlja, temveč za mesta, ki bodo zaradi rudarskih ugreznin kmalu pod zemljo? Pa tretjič, naj kar ostane Velenje najlepše, ampak tlačani imamo tako slavno preteklost, če že sedanjosti ne, da je daleč naokoli nihče ne doseže.

Usrano okolje, zastrupljene njive, javni prevozi s 30 let starimi taksiji, samo sendviči in kebabi za srednješolsko vozaško mladino - ni pomembno ... Kar naj bo Celje šele tretje najlepše mesto v državi, da le ostane prva slovenska vas. Tukaj spoštujemo tradicijo, vajeni smo skromnosti ter cenimo narodno izročilo in dalmatinsko muziko.

Potem smo tesneje staknili glave, ko je nekdo omenil ljubljanskega Jankovića in velenjskega Kontiča. Le kaj bo zdaj naredila domovinsko zavedna in klena volilna množica, ko je najlepše mesto postalo najmlajše mesto s Titovim trgom in Brozovim spomenikom ob njem, drugo najlepše mesto pa prestolnica z odločilno volilno večino na Fužinah in z županom s simpatičnim naglasom?

Zaradi nas se lahko tudi na glavo postavijo in puclpane delajo! Kaj nas briga. Mi ostajamo pretežno avtohtoni prebivalci svoje kotline. Nas ne gane, da so stari prebivalci Celeje imeli centralno kurjavo in toplovod. Ne jadikujemo, ker je Jošt ob Hermanu njega dni jezdil na lastnem konju. Kaj potem, če se danes grejemo z drvmi, ko nam izključijo neplačano elektriko. Ne pritožujemo se, da moramo pešačiti, ker ni ne lokalnih avtobusov ne mestnih koles. Naj to kar izvolijo imeti tam v Ljubljani in Velenju, če se njuna župana ne bojita, da bosta volivce pomehkužila.

Saj tlačani imamo v zelenem Celju svoj Narodni dom, enako kakor imajo Narodni dom tudi v letos po krivici nič nagrajenem cvetočem Mariboru in oboji, ponosni in v duhu bogati bratje v štajerstvu, pa pogumno zremo v negotovo prihodnost. Zagotovo ne bomo izgubili zavednosti, pripadnosti ali zdravja prej, kakor nam je usojeno.

Ha, Velenje najlepše, druga Ljubljana, Celje tretje? No, morda pa bi se kazalo počasi premisliti: povsod je lepo, doma pa nismo radi.