Celjski tlačani in knezi: Žalujoči vsi

Spet ta teater. V soboto popoldne se je v preddverju celjskega gledališča trlo upokojencev, saj je tisti abonma namenjen starejšim tlačanom, ki ob osmih zvečer še pred vremenom na televiziji zadremajo na kavču. Ne bi šlo, da bi hodili v gledališče zvečer, ko pa se predstava zavleče z nagovori upravnice v po pomoti rdeči klasični črni Chanelovi oblekici, razlaganjem dramaturginje o njenem razumevanju dramskega besedila in z izročanjem nagrade za igralko večera, ki je Lučka Počkaj, če že ni spet Pia Zemljič. Opolnoči moramo vzeti tablete in je bolje, da nas pred večernim dnevnikom naženejo iz hrama kulture. V soboto še toliko ni trajalo, tlačani pa so na lastni koži izkusili, da so gledališke koprodukcije dobre – za zgodnje preoblačenje v pižamo.

Tlačansko občinstvo je prišlo gledat Žalujočo družino Branislava Nušića v koprodukciji PG Kranj in SLG Celje. Pobrali so jim plašče, na sedeže jih niso spustili. Čez čas se je pojavil igralec, ki menda ni član Žalujoče družine, rekoč, da predstava odpade zaradi višje sile. Neka upokojenka je rekla: »To je pa čisto po gledališko,« teatra je bilo s tem za tisto popoldne konec in vsi so šli domov.

Tlačanska preiskovalna radovednost je potem izbrskala, da je bil višja sila le drug igralec, ki je pozabil priti v gledališče.

Neka druga višja sila pa se je lotila izničenja četrtine mnenja tistih tlačanov, ki jim ni vseeno. Poltretji mesec nas je knežja občina anketirala, kaj mislimo o mestnem prometu in kakšne potovalne navade imamo. Dobila je 417 izpolnjenih anket. Potem pa je stvari v roke vzela višja sila v podobi statističnega raziskovanja.

Najprej je izločila toliko anket, da je dobila vzorec, ki je po starostni strukturi enak strukturi prebivalcev. Potem jih je izločila še nekaj, da je dobila vzorec, ki ustreza spolni sestavi tlačanov. Mimogrede, tlačank je 3,6 odstotka več od tlačanov. Tako je sila vrgla v koš 100 mnenj in se ni vprašala, zakaj je anketo izpolnilo preveč moških in premalo mladih. Mi vemo: odrasli tlačani so jezni, mlajšim pa se že zamalo zdi knežji oblasti poskušati karkoli dopovedati. No, ker je na smetišče romalo 100 tlačanskih komentarjev in podatkov, so lahko naša mnenja izpadla malo lepše.

Knežje službe za agitprop so anketo – to so nam na posebno željo kasneje prijazno posredovale in prav z njo si zdaj pomagamo – skrajšale na sporočilo za javnost. V njem so poudarile, da smo tlačani zadovoljni s številom avtobusnih postajališč in da ima večina tlačanov do njih manj kot 500 metrov, da pa »možnosti za izboljšave vseeno obstajajo«. Na koncu pisanja so spet povabili tlačane, naj aktivno sodelujemo na javnih zborovanjih za oblikovanje celostne prometne strategije.

To se nam zdi sila nesramno, saj nas knezi lahko, kakor v anketi, spet izločijo, če ne bomo ravno prav stare ženske.

Pa tudi ne ljubi se nam več poslušati – povzemamo po anketi – o kratkih razdaljah do avtobusnih postaj, mimo katerih ni nobenega lokalnega avtobusa, kvečjemu vsake kvatre kakšen, ki slučajno pelje skozi mesto po primestni liniji med Preboldom in Vojnikom, tudi o tem ne, da tlačani po kruh in mleko ne potujemo z vlaki, kakor višja sila ugotavlja v anketi.