Tiskane izdaje
Začetnik blejskega turizma Arnold Rikli, ki je na Bled prvič prišel pred več kot 160 leti, si je zamislil na prvi pogled enostavno, pa vendar zelo prepričljivo turistično zgodbo: enkratno naravno kuliso je dopolnil s prepričanjem o zdravilni moči narave. Na Bled so začeli prihajati premožni turisti z Dunaja, iz Pariza, Londona. Z zgodbo je, če nekoliko poenostavimo, goste prepričal, da so se slekli, za jesti jim je dal malo, na koncu pa jim je račun še precej zasolil. Butična ponudba blejskega turizma je zacvetela.
Danes na Bledu takšne zgodbe ni; pravzaprav se zdi, da Bled sploh nima zgodbe. Kljub visokoletečim ciljem iz turistične strategije, ki pravi, da bo Bled »vrhunska turistična destinacija«, torej butična destinacija z vrhunsko ponudbo za petične, bogate goste, se zdi, da nihče ne ve, kaj bi s tem turizmom počeli. Namesto da bi bil Bled butik Slovenije, je le še en primer množičnega turizma več in je svetlobna leta daleč od butičnosti. Pa čeprav ima za butičnost ogromen potencial. Krajev, kakršen je Bled, ko obiskovalcem, ki ga vidijo prvič, dobesedno brada dol pade ob pogledu na podobo raja, na planetu ni veliko.
To podobo raja na Bledu razprodajajo za drobiž, namesto da bi samo pogled zaračunali, vračunali v ceno storitev, prenočitev, ne nazadnje vsake kave. Namesto da bi turistom, ki si to lahko privoščijo, omogočili, da na primer na jezero popeljejo svojo izvoljenko, jim v najem oddali tradicionalni leseni čoln, prodali še steklenico šampanjca ali šopek cvetja in jim vse skupaj primerno zaračunali, se ne zadovoljijo s tem, da za nekaj evrov oddajajo plastična plovila, ki so le simbol cenenosti. Namesto da bi bogatim gostom v lokalih prodajali slovenska vrhunska vina, morajo za enak izplen skuhati sto kav po en evro. Je res vredno?
Na Bledu se zadovoljijo s tem, da zlasti v nočnih urah od lokala do lokala kroži glasna in neredko pijana mladina, ki s svojo živahnostjo kali nočni mir in razdvaja lokalno politiko. Zadovoljijo se z mižanjem ob oddajanju plastičnih čolnov in supov. O množicah teles, ki se v poletni vročini valjajo prav po vsej jezerski obali, ni treba izgubljati besed, tako kot jih ni treba trošiti za to, da je odpiranje dodatnih parkirnih mest tik ob jezeru za blejski turizem škodljivo. In da je mera polna, niti država ne ve, kaj bi počela z blejskim turizmom, saj z blejskima obvoznicama ob asistenci domačinov menca že dolga desetletja.
En primer: gostja je na krožniku dobila pokvarjeno kremšnito. Natakarica ji na pritožbo zabrusi le, da ve, da je kremšnita zanič. Je to podoba raja? Je to podoba uspešnega Bleda? Je to res zgodba, ki tlakuje pot k uspehu, zaslužku, zadovoljnim natakarjem, kuharjem, čistilkam, ki bodo naredili vse, da zadovoljijo gosta?
Raj nima zgodbe, raj je cenen.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
