Tiskane izdaje
Malo težko je razumeti, zakaj bi moralo nekaj vasi ustanoviti svojo občino in zaposliti vsaj tri nove birokrate, da bi imelo boljše razvojne možnosti in več denarja, a izkušnje prve reforme lokalne samouprave so pač takšne, zato se ne gre čuditi, če hoče biti že skoraj vsak zaselek sam svoj. To je zapis iz te rubrike izpred petnajst let in še nekaj mesecev, ko se je bilo pred novimi lokalnimi volitvami obetalo drugo drobljenje občinske mreže. Že pred tem tretjina od 147 občin ni izpolnjevala zakonskih pogojev, med 191 občinami, delujočimi od leta 1999, je bilo takšnih že polovica, zdaj jih je med 212 še skoraj dva odstotka več.
»Kao« (če minister Čufer lahko uporablja izreke z one strani Kolpe in Sotle, jih menda lahko tudi drugi) čudežni deček slovenske politike in tako desnih kot levih vlad Gregor Virant je v (pre)velikem številu slovenskih občin, ki ne izpolnjujejo zakonskega pogoja o 5000 prebivalcih, nenadoma odkril hkrati zlato jamo in odrešilno bilko za Slovenijo. Ki pa je izčrpana, utrujena, ponižana, brezposelna, lačna in vse bolj brezperspektivna zaradi vseh slovenskih virantov in njihovih varovancev ter podrepnikov.
Za zapisom izpred poldrugega desetletja še stojim. Zakaj so morale mnoge KS dobiti svojo občino z ne le tremi, ampak najmanj petimi zaposlenimi, da se razvijajo, je komaj razumljivo, a tako je. Južno od Ljubljane so uspešne vse nove občine: Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice, Straža, belokranjski Semič ter iz Trebnjega odcepljene občine Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert, ki še posebej kvari Virantovo sliko. Ta majhna občina je med najbolj inovatnimi v državi, v šestih letih je znala pridobiti skoraj osem milijonov evrov nepovratnih sredstev, v treh letih načrtuje naložbe v vrednosti 13 milijonov evrov (od katerih bo država dobila 2,5 milijona evrov DDV), letni strošek občinske uprave pa je ob teh podatkih piškavih 250.000 evrov.
Župana Ruperta Goleta, arhitekta, ki z delom v primeru ukinitve občine zagotovo ne bi imel težav, je Virantov predlog tako razkuril, da je omenil vrnitev državljanstva in izselitev v kakšno normalno državo. Minister Gregor pa seveda nič. Oziroma se je, potem ko je dvignil na noge vso Slovenijo, smehljal, da bodo potrebno racionalizacijo pri občinah še proučili. Za znoret! Za povrhu si več občin južno od Ljubljane ljudje niti niso želeli in so jih na celotnem območju, ali v eni KS od dveh, zavrnili na referendumu, a so jih dobili z dekretom iz Ljubljane.
Samozavest ministra Viranta & Co. je pravzaprav vredna občudovanja. Pri ukinjanju občin se je malo potegnil nazaj, lotil pa se je racionalizacije 58 upravnih enot v osem upravnih okrajev s 50 izpostavami. Tu protestov niti ni pričakovati. Odpuščanja niso predvidena, ljudje pa imajo državnih uradnikov vrh glave. Na to bi pred bližnjim obiskom v Novem mestu lahko pomislil tudi kmetijski minister Dejan Židan. Na njegovi mizi že mesece čaka na podpis projekt izboljšave preskrbe Dolenjske s pitno vodo. Šest občin ima denar za ta projekt in izbrani izvajalci čakajo na podpis, od katerega je odvisnih tudi 13 evropskih milijonov evrov.
