Dom in svet: Ko Donald sreča Thereso

Ni bilo pričakovati, da bi prvi sestanek izkoristila za problematiziranje njegovih stališč. Je zelo pragmatična političarka, od vsega začetka je bilo jasno, da bo hotela izkoristiti Trumpovo predsedovanje za britanske koristi. Theresa May je ob srečanju z ameriškim predsednikom hotela pokazati, kako globalna in velika je Velika Britanija zdaj, ko zapušča EU.

Hotela je sporočiti Evropi, da lahko zaradi »posebnih odnosov« igra pomembnejšo vlogo, saj je ona tista, ki obrusi ostre robove v transatlantskih razmerjih. In predvsem je hotela potrditi, da Združene države ostajajo to, kar so vedno po vojni bile − ne glede na Donalda Trumpa. V trenutku, ko se je sedmerica mediteranskih članic Evropske unije, vključno s Francijo, Italijo in Španijo, sestala v Lizboni in potrdila enotno stališče proti politiki Bele hiše, je britanska premierka, prva tuja voditeljica na obisku prav tam, gladila anglosaško os.

Od prvih naselbin in rasti angleških kolonij v Novem svetu v 17. stoletju, prek odnosov v času svetovnih vojn in kasneje je bilo razmerje med Združenimi državami in Združenim kraljestvom posebno. Mayeva hoče obnoviti tesne odnose, kot jih je imel premier Winston Churchill s predsednikom Franklinom Rooseveltom med vojno, Harold Macmillan z Johnom F. Kennedyjem, Margaret Thatcher z Ronaldom Reaganom, Tony Blair z Billom Clintonom in Georgeem W. Bushem.

Celo zgodovinarji so pogosto opisovali britansko-ameriško razmerje kot romantično, uporabljali so izrazje kot dvorjenje, ljubezen, poroka. Romantizirano in občasno tudi seksualizirano prijateljstvo se je nadaljevalo pozno v preteklo stoletje. Fenomen posebnih odnosov je doživel vrhunec v osemdesetih letih, partnerstvo Thatcher-Reagan je po pomenu in bližini preseglo vse, razen para Roosevelt-Churchill. Slavni plakat iz leta 1980, oblikovan za britanski Socialist Worker, Reagan s premierko v naročju in z jedrskim harmagedonom v ozadju, parafrazira prizor iz filma V vrtincu in problematizira tesno, pretesno politično sprego; ironizira tudi Reaganovo poprejšnjo, mediokritetno kariero filmskega igralca.

Ne glede na aktualne znake naklonjenosti in gostiteljevo vljudnost – Trump se skoraj ni pregrešil proti etiketi, če zanemarimo, da je bilo v uradnem programu na več mestih ime narobe napisano, namreč Teresa – je vprašanje, koliko ljubezni bo deležna Theresa May. Oziroma, koliko ameriške pomoči lahko po razdružitvi z Evropsko unijo pričakuje Britanija.

Poleg članstva v EU so odnosi z ZDA glavni steber britanske zunanje politike, zdaj se je Otok znašel še bolj v ameriškem naročju. A komaj je ministrska predsednica odnesla pete iz Washingtona, že je Trumpova prepoved vstopa muslimanom v ZDA izvotlila uspešnost obiska. Eden in drug imata popolnoma različni viziji sveta: ona je zagovornica globalne proste trgovine, on protekcionizma, različna stališča imata med drugim do Rusije, sankcij, Putina; vsemu laskanju, smehljanju, trepljanju in prikimavanju ob obisku v Beli hiši navkljub. Poleg vsega je premierka z nespodobnim povabilom spravila v neroden položaj še kraljico, ogorčenje na Otoku je popolno.