Doma, na obisku

Odkar sem odšla na študij v Ljubljano, imam dva doma: tistega, v katerem domujem (in se je v zadnjih letih večkrat spremenil), in tistega, v katerem sem odraščala in kamor se vračam nekajkrat na leto, običajno za kak rojstni dan ali drug poseben dogodek. Takrat pravim, da grem »domov domov«. V resnici grem na obisk, za nekaj ur ali največ nekaj dni.V dobrih tridesetih letih so se ti obiski spreminjali – najprej sem na njih hodila sama ali s sestro, nato s fantom, potem z družino. Običajno le na kosilo s staršema, nekaj poletij pa sem tam preživela tudi dober del počitnic z otrokoma, nečakinjami, sestro in mamo. Ko so otroci ...