Tiskane izdaje
Dan se po jutru pozna, pravi pregovor, ki bi ga lahko nekoliko priredili in prenesli tudi v smučarske skoke, v katerih se zima po poletju pozna. Ali z drugimi besedami: kdor dobro skače v veliki nagradi FIS, je - z le redkimi izjemami - praviloma uspešen tudi v pravem svetovnem pokalu. To trditev je konec koncev mogoče podkrepiti tudi z zaporednimi skupnimi zmagovalci Čehom Jakubom Jando ('05), Poljakom Adamom Malyszem ('06), Avstrijcema Thomasom Morgensternom ('07) in Gregorjem Schlierenzauerjem ('08) ter Ammannom ('09), ki so poletnim lovorikam še v isti sezoni dodali tudi velike kristalne globuse.
Da je treba že na plastični podlagi (ob)držati stik z najboljšimi, če hočeš iti z njimi v korak tudi na snegu, se še kako dobro zaveda tudi glavni trener slovenske vrste Goran Janus, ki je skupaj s svojimi pomočniki oziroma sodelavci znova odlično pripravil svoje varovance. Ob vrhunskih posamičnih uvrstitvah njihovo visoko vrednost navsezadnje potrjuje tudi tretje mesto v pokalu narodov, s katerim so ponovili uspeh iz leta 2003.
Toda napredoval ni le Tepeš, ki je v letošnjem poletju nekoliko odskočil od reprezentančnih kolegov, opazen korak naprej so stopili tudi mladinski svetovni podprvak Jaka Hvala (skupaj 15.) ter Matjaž Pungertar (18.), Tomaž Naglič (20.) in Robert Hrgota (34.), sicer člani reprezentance B, ki jo vodi Igor Medved. Zato pa sta - tudi zaradi spleta nesrečnih okoliščin - za pričakovanji in svojimi sposobnostmi zaostala Peter Prevc (36.) in svetovni prvak v poletih Robert Kranjec (50.).
Vendar pa imata oba dovolj časa in izkušenj, da do začetka svetovnega pokala 2012/2013, za katerega se bo, mimogrede, prvič doslej zelena luč prižgala z mešano ekipno tekmo 23. novembra v Lillehammerju, odpravita nihanja in se ustrezno pripravita za zimo. Zaradi zdrave konkurence, ki vlada znotraj čedalje močnejše reprezentance in tako na slehernem treningu ponuja vrhunsko primerjavo, ni bojazni, da ne bi pravočasno utrdila svoji formi, ju dvignila na višjo raven in se vrnila tja, kjer sta že bila.
Konec koncev je tudi Tepeš po velikem finalu v Klingenthalu na vprašanje, kaj je ključ njegovih zadnjih uspehov, ob trdem delu poudaril še zdrav odnos v moštvu. »Drug drugemu odnašamo zadnjice, se spodbujamo in tako skupaj rastemo,« je razkril 23-letni Stanežičan. Kako bodo šele rastli, ko bodo kmalu dobili sodobno veliko 140-metrsko napravo v Planici, ki jo bodo skupaj z novo srednjo skakalnico slovesno odprli prihodnjo nedeljo?
Če k tej velikanski pridobitvi za slovenske skoke prištejemo še sneg, ki ponavadi že zgodaj pobeli dolino pod Poncami, in letošnje poletne uspehe, utegne biti tudi prihajajoča zima za naše skakalce nadvse uspešna. Seveda vse le ni tako preprosto, za uspeh se morajo pač pokriti tudi drugi dejavniki, toda optimizem temelji na preverjenem ključu in preprosti matematiki. In ena plus ena je dve, mar ne?
