Tiskane izdaje
Verjetno ni nikogar, ki ne bi poznal glavobola. Zagotovo vas je doletel po prekrokani noči, nemara zaradi srčnih ali službenih težav, predolgega sedenja za računalnikom ali morebiti zaradi prazne denarnice. Dandanes je glavobol vse pogosteje posledica nezdravega in stresnega življenja. Sam po sebi še ne pomeni bolezni, temveč le nakazuje na bolezensko dogajanje v telesu posameznika. Večino nedolžnih glavobolov lahko odpravimo sami, v nasprotnem primeru pa obiščemo družinskega zdravnika ali specialista nevrologa.
Če ste med ljudmi, ki še nikoli v življenju niso občutili glavobola, se lahko pripišete med redke srečneže. Najpogostejša in neprijetna zdravstvena težava prizadene približno 90 odstotkov splošne populacije in predstavlja najpogostejši nevrološki simptom, zaradi katerega ljudje pridejo na zdravniški pregled.
In kje najdemo razloge za glavobol? Od poškodb, visokega krvnega tlaka (hipertenzije), utrujenosti, meningitisa do infekcijskih bolezni, bolezni ušes, nosu ali oči. Vsi vzroki za nastanek bolečine v glavi pa še niso znani, z izjemo napetosti v mišicah in žilah lasišča ter napetosti v opnah, ki so okoli možganov. V zelo redkih primerih pa je glavobol znak smrtonosne bolezni, kot je npr. krvavitev v možganih, tumor ali možgansko vnetje.
Asistentko Sento Frol z Nevrološke klinike smo povprašali, kako si pri glavobolu lahko pomagamo sami in kdaj moramo k zdravniku. »Če gre za obliko glavobola, ki jo nekdo že pozna (npr. oseba s kronično obliko migrene), poskušamo z analgetiki omiliti stopnjo bolečine, s počitkom in umikom od stresnih dejavnikov. Če se pojavi nenaden, hud glavobol, kakršnega človek še ni doživel v življenju, je potreben takojšen pregled pri zdravniku. Prav tako je potreben pregled, če se glavobol, ki ga že od prej poznamo, spremeni.«
Glavobole delimo na primarne, če zanje ne najdemo pravega vzroka, in sekundarne oziroma simptomatske, če je vzrok bolezensko dogajanje. Mednarodno združenje za boj proti glavobolu (IHS) navaja kar 165 različnih oblik glavobola, najpogostejša med njimi je migrena.
In kako migreno prepoznamo?
»Za migreno je značilen močan glavobol utripajočega tipa, ki se ponavadi pojavi v sprednjem delu glave ali na eni strani in se poslabša ob telesni aktivnosti. Pogosto ga spremljajo simptomi, kot so preobčutljivost za svetlobo ali zvok, slabost (katero lahko spremlja tudi bruhanje)«, pojasnjuje Frolova. »Eden od štirih bolnikov ima pred glavobolom avro, ki se najpogosteje manifestira v obliki težav z vidom (utripajoče luči, cikcak vzorci itd). Simptomi avre se ponavadi začnejo 15 minut do eno uro pred nastopom glavobola. Sam migrenski glavobol traja od štiri do 72 ur,« je še dodala.
Vprašali smo jo tudi, zakaj za migreno ženske trpijo pogosteje kot moški.
Epidemiološko je namreč dokazano, da imajo ženske pogosteje migrenski tip glavobola kot moški. Migrenski glavobol prizadene eno od štirih žensk ter enega od 12 moških. »Verjetno lahko večje pojavljanje migrenskih glavobolov pri ženskah pripišemo hormonskim vplivom.«
Za preprečevanje glavobolov pomagata sprememba življenjskega sloga in opustitev slabih življenjskih navad. Marsikdaj glavobol preprečimo, če bolj prisluhnemo svojemu telesu. »Res je,« nam pritrdi Senta Frol. »Življenjski slog je kontrolirano obnašanje in aktivnost posameznika. Z ustreznim življenjskim slogom se število migrenskih glavobolov zmanjšuje. Med dobre dejavnike življenjskega sloga spadajo redna fizična aktivnost, primerna telesna teža, dovolj spanja, zdrava prehrana z uravnoteženimi obroki, izogibanje pretiravanju uživanja alkohola in kofeina, sladkih pijač, izogibanje kajenju, zadostno uživanje tekočin, čas za sprostitev ter izogibanje stresnim dejavnikom.«
Česa vsega ne poskusijo tisti, ki jih muči glavobol, da bi končno že minil. Nekateri si bolečine lajšajo s kavo. Pa to pomaga? »V določenim primerih res pomaga. Gotovo pa čezmerno uživanje kofeina poslabša migrenski tip glavobola,« pristavi nevrologinja Frolova.
Nevrologinja Senta Frol: »Vsem bolnikom se svetuje zdrav življenjski slog z izogibanjem sprožilnim dejavnikom glavobola.« Foto: Voranc Vogel/Delo
Kako nevrologi zdravijo zdravijo migrenski tip glavobola?
»Najučinkovitejša zdravila so triptani. Nekaterim bolnikom pa pomagajo že nesteroidni antirevmatiki ali acetilsalicilna kislina. Preventivno zdravljenje migrenskih glavobolov pa priporočamo, kadar migrena bolnika onesposablja v vsakdanjem življenju ter kadar želimo s preventivnim zdravljenjem zmanjšati število migrenskih glavobolov. Največkrat se v preventivnem zdravljenju migrene uporabljajo blokatorji receptorjev beta, nevromodulatorji ter nekateri antidepresivi. Vsem bolnikom pa se seveda svetuje zdrav življenjski slog z izogibanjem sprožilnim dejavnikom glavobola. V zdravljenju kronične migrene nekaterim bolnikom pomaga akupunktura. Vsakemu bolniku svetujemo, da redno vodi dnevnik glavobola, v katerega si vpisuje število migrenskih glavobolov ter sprožilne dejavnike,« je podrobno pojasnila Senta Frol.
Manj boleči, a vseeno nadležni in bolj pogosti so glavoboli tenzijskega tipa, ki nastanejo kot posledica stresa, utrujenost, nepravilne drže ali stalne mišične napetosti za pisalno mizo. Bolnik čuti tenzijo (napetost), ki jo lahko spremlja občutek pritiska, kot bi glavo stiskal obroč. Bolečina je zmerna, posameznik jo čuti v čelu in zatilju ter traja od nekaj ur do nekaj dni, največkrat je občasen, pri nekaterih pa se lahko pojavlja kronično (nad 15 dni v mesecu).
Redkejša oblika glavobola je glavobol v rojih (rafalih), izredno boleča vrsta glavobola, ki se pojavlja epizodično večkrat na dan v obdobju nekaj tednov ali mesecev in najpogosteje pri moških, starih nad 30 let.
Prav posebej moramo opozoriti na glavobol, ki se pojavi ob ishemični možganski kapi. Nevrologinja Senta Frol nas tu prijazno prekine: »Pri tako imenovani ishemični možganski kapi se pojavi izredno redko. Če gre za krvavitev, pa je glavobol pogost simptom.« Tak tip glavobola se razlikuje od drugih, saj »glavobol ne pojenja in nekdo, ki do takrat ni imel nikdar glavobola, mora nov glavobol, ki vztraja, pomeniti alarm za obisk pri zdravniku. Ponavadi so poleg glavobola pridruženi še drugi simptomi in znaki, npr. bruhanje, slabost, slabša moč v okončini, težave z govorom itd.«
Pijte veliko tekočine
Dobro je vedeti, da je glavobol prvi pokazatelj pomanjkanja vode v telesu, zato je pomembno, da smo ves čas hidrirani in da pijemo vodo po požirkih. Sami si bomo najbolj pomagali, zato imejmo vodo vedno pri roki, in če je le mogoče, si privoščimo sprehod na svežem zraku.
