Goreča hiša dvajsetega stoletja

Italijanski filozof Girgio Agamben je zapisal, da se »šele v goreči hiši zares razkrijejo osnovni arhitekturni problemi«.

Objavljeno
15. julij 2020 06.00
Posodobljeno
15. julij 2020 06.00
Obnova je nikoli končan proces, ki ga mora oplemenititi vsaka nova generacija. Nenehno je treba obnavljati tudi lastno samozavest, upor proti diskriminaciji in boj proti fašizmu FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Podobo goreče hiše Agamben seveda uporablja v prenesenem pomenu, kot filozofsko metaforo. Vendar pa drži tudi povsem dobesedno. V požaru fasada in streha, ki sestavljata zunanjo podobo hiše, počrnita, streha hitro zagori in se sesuje sama vase, okenski okvirju zoglenijo, šipe popokajo. Pod strešno opeko in lesenimi tramovi se razkrije nosilno ogrodje stavbe. Nosilne stene, dimne tuljave in stopnišča ne gorijo, ampak po požaru razkrijejo nosilno ogrodje, okostje stavbe. Tako kot koža in mišice, ki prekrivajo človeško telo, je tudi nosilno ogrodje stavbe običajno zaščiteno z okenskimi stekli, polkni, zunanjo fasado in s ...