Ko gre kockar v igralnico, kupi žeton, ga položi na črno ali rdeče polje, če je bolj drzen, ga postavi celo na točno določeno številko, in potem čaka, da se zavrti ruleta. Gleda kroglico, ki poskakuje in moli, da se bo zanj srečno izšlo. Če se ne, skloni glavo in gre domov. Verjetno sam pri sebi preklinja svojo usodo, a v resnici mu še na kraj pameti ne pade, da bi pred vhodom v igralnico od obiskovalcev pobiral po nekaj centov, s katerimi bi pokril svojo izgubo.
Nadaljevanje zapisa o slovenskih državnih kockarjih si preberite na tej povezavi!