Iz dežele kralja Matjaža: Moj prijatelj Jure

Čisti računi - dobri prijatelji. Čista naključja - protikorupcijska komisija.

Objavljeno
04. oktober 2014 10.04
shutter/roke
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Kralj Matjaž vsem, ki so do zadnjega upali, da se to vendarle ne bo zgodilo, sporoča tragično vest, da je imenovanje kandidata Šumečnika (SD) za direktorja Centra za socialno delo (CSD) po 14 mesecih agonije, prvovrstnega pišmeuhovstva in skrajno neokusnih manevrov končno uspelo. Nazadnje je skladno s pričakovanji piko na i dodala še višja inštanca, ki se je prej ves čas vrhunsko sprenevedala okrog strokovnih pogojev za funkcijo direktorja in Šumečnikovega izpolnjevanja teh pogojev. Ministrica Kopač Mrak (SD) je za uvod v novi mandat strankarskemu prijatelju Šumečniku namenila dragoceni avtogram, ki mu je edini še manjkal do cilja. Mrak pa je padel na oči zaposlenim, ko so ugotovili, da so za strokovnega vodjo centra dobili človeka brez kakršnekoli s socialnim delom povezane izobrazbe (izjema je nedavni hitri tečaj za 225 evrov) in brez dneva izkušenj v sociali. Izmed petih kandidatov, ki so se potegovali za to službo, je bil Šumečnik edini povsem brez ... skoraj vsega, razen nadvse očitnih povezav s tistimi, ki so v zadevi odločali.

Ni bilo prvič, da je čudežno preskočil področja ekspertize. Iz službe računalničarja v mini slovenjgraškem podjetju ga je kot blisk izstrelilo v javno upravo, natančneje kar za višjega svetovalca na ministrstvo za šolstvo in šport, kmalu za tem, ko je ministrstvo prevzel njegov dober prijatelj Lukšič. Nato je nenadoma postal strokovnjak za varnost in preskočil na ministrstvo za obrambo, kjer so mu podelili naziv »višji svetovalec za zaklonišča«. Zdaj je iz strokovnjaka za podzemlje napredoval v strokovnjaka za socialo, kamor so mu prijazno pomagali samooklicani prijatelji. Ne le tisti, ki so kot po naključju prevzeli svet zavoda CSD in Šumečnika vztrajno tiščali naprej čez vse ovire, ampak tudi tisti v občinskem svetu, kjer so skupaj z njim sedeli štiri leta. »Podpiram kandidaturo prijatelja Jureta, ki ga dolgo poznam,« je svoje glasovanje strokovno argumentiral svetnik Vrabič. Občinska komisija svetniških kolegov je Šumečnika namreč podprla na podlagi »ocene njegove osebnosti«. To je tudi sam ocenil kot najprimernejšo za direktorja CSD in v mestnem svetu brez sramu glasoval sam zase. Dobro blago se pač samo-hvali, kajne, se je bil takoj pripravljen strinjati kralj Matjaž, a so se v občini ustrašili korupcijskega tveganja, zato so morali sklicati izredno sejo in glasovanje ponoviti.

O tem, ali je prijateljstvo tudi v CSD in na ministrstvu preseglo meje pokvarjenega, bo kmalu presojala tudi protikorupcijska komisija, saj so zaposleni Šumečniku že na prvi dan direktorovanja namesto kavice in kartice z dobrodošlico servirali napoved o prijavi na KPK, kamor ga bodo zatožili zaradi »političnega kupčkanja pod mizo«. Tega seveda ni bilo, je povsem prepričan prijatelj Jure. On se je samo prijavil na razpis. Vse drugo je bilo seveda čisto naključje. Še eden, ki #nivedel?