Kamor koli se kralj Matjaž zadnje čase obrne v svojem kraljestvu, povsod nekaj smrdi do neba. Na lepem, novem regijskem odlagališču Zmes na Prevaljah, kjer bi se morale že davno mešati smeti, a se okrog prazne smetne jame še vedno mešajo samo nasprotujoči interesi, prav kritično zaudarja po težavah. Čeprav so na okoljskem ministrstvu neštetokrat obljubili in tri leta pripravljali spremembo uredbe, po kateri znotraj 300-metrskega pasu okrog smetne jame živa bitja ne smejo imeti stalnega naslova, je aktualni minister požrl vse obljube, zagotovila in dogovore svojih predhodnikov ter si po izdatnem obroku nonšalantno umil roke in Korošcem dal dve salomonski možnosti: ali bodo ljudi izselili (sami oditi nočejo) ali pa bodo vrnili več kot 12 milijonov evropskega denarja. Država s tem naenkrat noče imeti več nič. Kralj Matjaž ugotavlja, da so zadeli v polno vsaj z imenom. Direktorju Koceroda Ivanu Plevniku se bo zaradi opravilno nesposobnega Zmesa kmalu res zmešalo.
V Slovenj Gradcu pa je Komunala v boju proti nedovoljenemu mešanju mokrih in suhih smeti ustanovila nekakšen smetiščni gestapo. Prvič so udarili poleti in prežali po blokovskih smetiščih ter fotografirali mokro-suhe prekrške v kantah nevestnih stanovalcev. Fotke so nato natisnili in jih nalepili po vhodih v bloke, da bi tako ustvarili smetarski »wall of shame« ali sramotilni kotiček. Nič jih ni motilo, da so se včasih na sramotilnih fotkah znašli tudi nič krivi stanovalci, ki so ravno takrat prišli v ali iz bloka, je pa to motilo stanovalce, ki so fotke kmalu potrgali. Za nameček pa so vrnili udarec in na video posneli komunalce, kako pravilno ločene suhe in mokre odpadke zmečejo v isti smetarski tovornjak ter tako izničijo vse predhodne ločevalne napore stanovalcev. Smetiščni gestapo je razmeram primerno začasno poniknil.
Bolj, ko mešaš gnoj, bolj smrdi, a Muti so nekateri že kar kronični smradoholiki. Toliko napora, kakor v seciranje nastajajoče kanalizacije, v zgodovini občine za kaj drugega še niso zmogli. Afera je že dobila epske razsežnosti in ustanovili so celo nekakšno ljudsko sodišče, saj so pred občinski svet poklicali celo četo ljudi z ministrstev, podjetij, vključenih v projekt, nadzornikov, gradbenih inšpektorjev itd. ter nameravali »ugotavljati odgovornost« vsakega izmed njih za stvari, ki po njihovem smrdijo, čeprav za to (še) nimajo dokazov. Ker se na ljudskem sodišču nihče od povabljenih ni pojavil, so na Muti sklenili vse skupaj prijaviti na NPU in KPK. Če se smrad preveč poleže, borci za pravično gradnjo lokalne kanalizacije in čistilne naprave urno razpošljejo naokrog kakšno anonimko o njihovi »drek fabriki«, kot jo ljubkovalno imenujejo. Ta je res izjemna, saj jim v štirih drugih občinah, vključenih v isti projekt, začuda nič ne smrdi. Mogoče pa so vsi drugi prehlajeni.