Jasen vid

Ni treba biti ravno jasnovidec ali diplomiran antropolog, da bi razvozlali vprašanje, zakaj tolikšno zanimanje zanje. Tovrstni pojavi so vedno tesno povezani s socialno krizo in pomanjkanjem upanja. Ko je bila politična kriza v Srbiji na vrhuncu, so do nas prišli televizijski prizori tamkajšnjih vedeževalcev kot tragikomična prispodoba tega, kako lahko iracionalnost počasi začne grizljati razum.
Zdaj so pri nas. Tudi tisti iz Srbije.

Socialne razlike so čedalje večje, zdravstveni sistem je vedno bolj krivičen, tovarne zapirajo, nakupovalne centre odpirajo, delavci živijo sužnjelastniško življenje brez vseh pravic, pomirjevala so najbolj priljubljena zdravila med Slovenci in živimo v vedno bolj zastrupljenem okolju. Pred kratkim smo dobili tudi grozljive statistične podatke, ki pričajo o tem, da imajo revnejši in manj izobraženi krajšo življenjsko dobo. Včasih se nam je zdelo, da se to dogaja nekje drugje, ne pa pri nas.

In vendar ljudje, ki so se znašli v brezupnem položaju in v depresiji, za to ne krivijo vedno večjih socialnih razlik, pomanjkanja delovnih mest ali vedno dražje izobrazbe, ampak se obnašajo, kot da gre za njihove lastne težave, ne pa za težave, v katerih se je znašla družba. Zato imajo občutek, da se morajo spremeniti oni sami, in ne družba, oziroma, še slabše, da jim lahko pomaga samo še »višja sila«. Ta nemoč je ena od možnih razlag za vedno večje vraževerje, vedno večjo vdanost v usodo. Pa ni nujno, da je tako.

Kaj ljudi pri vedeževalcih najpogosteje zanima: Kako kaj moje zdravje? Za odgovor na to vprašanje recimo Trboveljčanom ni treba klicati vedeževalcev. Vedo, zakaj zbolevajo oni in njihovi otroci - zaradi onesnaženega okolja. Ker to vedo in niso vdani v usodo, se, vsaj tisti znotraj Eko kroga, že nekaj let borijo za svoje pravice proti onesnaževalcu Lafarge Cementu. Vse vlade ter ministri za okolje se postavljajo na stran kapitala in proti ljudem. A vendar so Trboveljčani vztrajni ... Pravzaprav je podobnih onesnaževalcev v Sloveniji veliko več, o tem pričajo podatki o boleznih v posameznih regijah, od Celja do Koroške in Dolenjske, a žal so ljudje tam pasivni, neorganizirani ali pa se bojijo lokalnih oblastnikov, če bi organizirali konkretne akcije in proteste.

Politiki pasivnost ustreza. Veliko bolje je, če ljudje iščejo uteho v kristalih in astrologiji, kot da dejansko dvomijo o njihovem delu ali socialnem in ekonomskem sistemu, ki ga vodijo. Zato imajo politiki čas, da se eni v neskončnost ukvarjajo samo s preteklostjo in arhivi, drugi pa s fototermini. Z vizijo in prihodnostjo pa naj se ukvarjajo ... kar vedeževalci.

Tudi na različna vprašanja, na katera ni bilo še nikoli odgovorjeno - recimo, zakaj nihče ne odgovarja za gospodarski kriminal, neplačevanje socialnih prispevkov ali korupcijo, naj odgovorijo kar jasnovidci. Ko so zadnjič na smučariji duhovnikov enega od njih podrezali glede dolgov mariborske škofije, je hitro našel odgovor. »Saj vsi vemo, da cerkve ne vodijo ljudje,« je dejal, »ampak Jezus Kristus.« Spreten in jasen odgovor. Kot vedno je kriv reven in bosonog človek, tokrat iz Nazareta. Tipično.

Kakor koli. Ni dobro, če človeški razum spi, kajti potem se od vsepovsod prikradejo različne pošasti.

Manjka aktivnega državljanstva, solidarnosti v iskanju pravice, tega, da si o vsaki stvari postavljamo vprašanja in da začnemo spoštovati zamisli ter se zavedamo, da šteje vsak posameznik.

A da ne bomo pisali le o politiki in družbi. Metafizika je seveda v življenju še kako pomembna, skriva se v umetniških delih, naravi, posebnih trenutkih zamaknjenosti. Judovski pisatelj Isaac Bashevis Singer je pisal odlične zgodbe o nadnaravnem in starodavni judovski mistiki. »Obkroža nas skrivnostna moč,« je večkrat dejal. »Dokaz za to sta recimo telepatija in jasnovidnost, ki igrata veliko vlogo v vsaki ljubezenski zgodbi. Vsakemu zaljubljencu se je že zgodilo, da je v tistem trenutku, ko je pomislil na svojega ljubljenega, zazvonil telefon in na drugi strani je bil prav on.« Res, to je najlepši dokaz za jasno vidnost.