Zadrege, ki jih ima naša politika z zasebnimi izvajalci javnih storitev, ni ideologija, ampak panični sindrom. Ni razloga, da bi zasebni družinski zdravnik slabše skrbel za svojih 1500 oskrbovancev kot njegov kolega, zaposlen v občinskem zdravstvenem domu.Pač pa bi upravitelju zdravstvenega sistema, ki ve, kaj hoče, zasebnik s svojo poslovno iznajdljivostjo (taki pač želijo biti zasebniki) in težnjo po racionalizaciji procesov prišel celo prav – saj od prevladujoče večine zdravnikov, ki je bolj zadovoljna v utirjenih »državnih službah«, veliko idej za izboljševanje sistema ni mogoče pričakovati. Pameten upravitelj ...