Kadrovski vrtiljak

Strokovnjaki bodo odločili, ali bo Igor Blejec zapisan v analih kot enajsti ali morda kot dvanajsti generalni direktor Slovenskih železnic v tretjem tisočletju. Nadzorni svet SŽ je konec avgusta na mesto generalnega direktorja že imenoval Ervina Pfeiferja, ki pa po zamenjavi nadzornikov v končni fazi iz uradno formalnih razlogov ni dobil soglasja nove velesile na področju državnih naložb, agencije za upravljanje kapitalskih naložb AUKN. Ta bo v prihodnjih dneh tudi sporočila, kdo bo nadziral dokapitalizirano in podržavljeno Adrio Airways.

Kadrovske menjave pomembnih igralcev na miniaturnem slovenskem prometnem trgu nastajajo dober mesec pred državnozborskimi volitvami. AUKN je bil ustanovljen z namenom, da se politika ne bi vmešavala v gospodarstvo, a imajo na njegovo delovanje pripombe prav vsi; zato ni presenetljivo, da je med predvolilnimi obljubami o zmanjševanju javne uprave ukinitev te in še katere druge agencije zapisana z velikimi črkami. Če ne ukinitev, pa vsaj zamenjava kadra.

Da to ni nikakršen problem, smo v tej državi že videli. Če ne gre neposredno, potem se pač najprej zamenja nadzornike, nato pa še izvršnike. To je na začetku mandata postal že običaj, ki so ga nekatere vlade bolj, druge pa manj skrivale in uporabljale. Če se kakšen direktor ni pravi čas umaknil, so že našli kakšno napako. Že na železnicah je seznam dolg, čeprav je res, da so nekateri v nemoči raje sami pobegnili. Tudi pred tokratnimi volitvami že nastajajo (ne)uradni seznami, koga vse bo kateri zmagovalec zamenjal.

Eden od direktorjev pomembnega državnega podjetja je ob imenovanju priznal, da se zaveda, da je njegov mandat odvisen od mandata vlade. Saj je marsikje po svetu tudi formalno tako. Pri nas pa je kadrovanje v predvolilnem času nenavadno. Tudi na železnicah, čeprav je era direktorjev tam kratka. Že res, da so nadzorniki tako Pfeiferja kot Blejca potrdili soglasno, torej so zanj glasovali tudi predstavniki zaposlenih, a občutku, da bi znal biti rok trajanja spet kratek, se ni moč izogniti. Potem do ugibanja, da gre za zbiralce odpravnin, ni prav daleč. To pa je neresno.

Slovenske železnice, ki imajo v javnosti, ki sicer ne loči zastarele infrastrukture od operaterstva, izjemno slab sloves, bi za učinkovito sanacijo potrebovale odločno vodstvo, kar pa je pri takšnih metodah kadrovanja skoraj nemogoče. Mandat je nestabilen, plača takšna, da tujega kandidata nikakor ni mogoče privabiti. In potem ostaja izbiranje preko kadrovskih agencij, javnih razpisov in zaslišanj na nadzornih svetih.

Nadzorniki Telekoma Slovenije so prav sinoči odločali o novem članu uprave za področje financ; v javnem razpisu je bilo zapisano, da imajo prednost kandidati, ki so »ekonomsko, osebno ali kako drugače že povezani z družbo«. Jasno, da so izbrali Zorana Janka, ki je pred poslovodenjem Mobitela v družbi desetletje in pol vodil finance. Intenzivno menjavanje vodilnih
v predvolilnem času
je nenavadno.