Tiskane izdaje
Tok zgodovine se je s tem obrnil. Paranoično početje predsednika Nixona in njegovih pribočnikov, nasičeno z zlorabami tajnih služb, je ogrožalo temelje ameriške demokracije. Bakerjevo enostavno vprašanje je zaradi retorične učinkovitosti pripomoglo k predsednikovemu odstopu. Kar je manjši paradoks. Baker je bil – tako kot Nixon – republikanec.
Če poznamo izvorni pomen vprašanja, kaj je vedel predsednik in kdaj je izvedel, je sodobna slovenska različica nekoliko čudaška. Kaj je sedanji predsednik dr. Danilo Türk vedel o bombnem atentatu v Velikovcu, ki se je zgodil leta 1979, in kdaj je zanj izvedel? Je sedanji predsednik republike za bombni napad v sosednji Avstriji vedel že takrat, ko je bil star 27 let in je bil predsednik neke druge institucije – komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL? Je vedel, da sta bombo v velikovškem muzeju podstavila dva operativca slovenske Službe državne varnosti (SDV), ki jima je bomba eksplodirala prezgodaj ter ju huje poškodovala?
Da je bombaško akcijo v Velikovcu organizirala slovenska SDV (oziroma ena od njenih struj), je širši javnosti znano od leta 1988, ko so bili objavljeni Dnevniki in spomini Staneta Kavčiča. Kavčič je kmalu po velikovški akciji rekonstruiral, kdo je v njenem ozadju, in je to zapisal v dnevnik. Nekoliko obširnejšo rekonstrukcijo ozadja velikovškega atentata je leta 1989 objavila Mladina. Dobri dve desetletji je torej jasno, da je odločitev o bombnem napadu na velikovški muzej nastala v labirintih tedanje slovenske nomenklature. Kje natančno?
Hipoteza, ki jo lahko izluščimo iz več mesecev trajajočih namigov opozicijskih govorcev, je drzna. Povzemimo: SDV bi se takšne akcije lotila le, če bi imela politično naročilo. Naročnik je bil lahko le nekdo s samega političnega vrha. Organ, ki je koordiniral politične procese, povezane s slovensko manjšino, je pred dobrimi tremi desetletji vodil Danilo Türk. V komisiji, ki jo je vodil, je sedel tudi predstavnik SDV. (Konec povzetka.)
Vprašanje, ki je med vrsticami servirano z veliko lahkotnostjo, je vratolomno. Ali je tedaj 27-letni Danilo Türk, predsednik obrobne komisije, ki je delovala v okviru obrobne SZDL, botroval drznemu bombnemu napadu? Namigi, da je sedanji predsednik republike vpleten v terorizem, niso zgolj neprimerni. Ker predsednik predstavlja državo, so tovrstna vprašanja primerna le tedaj, ko obstajajo zelo jasni dokazi o kriminalnem početju osebe, ki zaseda predsedniški položaj.
Vprašanje je tudi osupljivo neinteligentno. Prvič, Danilo Türk je funkcijo v obrobni SZDL-jevski komisiji prevzel tri mesece po velikovškem atentatu. Drugič, SZDL kot obrobna organizacija starega režima pač ni sprejemala pomembnih odločitev. Če bi SZDL res sprejemala pomembne odločitve, bi morali na novo napisati zgodovino socialističnega režima. In tretjič: Danilo Türk je bil leta 1979 novinec na političnem parketu. Misel, da bi avtoritarna nomenklatura, ki so jo leta 1979 še vedno vodili kadri, prekaljeni v revoluciji, sprejetje tako pomembne odločitve zaupala skorajda golobrademu novincu, je čudaška.
Kaj je torej leta 1979 vedel predsednik? V Delu je lahko prebral, da je v muzeju počila bomba, ki je poškodovala dva slovenska državljana. Takoj po dogodku je lahko v Delu prebral, da sta poškodovani osebi, navedeni z imenom in priimkom, tudi osumljeni. Junija 1980 je lahko v Delu prebral, da sta imenovani osebi obsojeni. Kup papirja, ki ga na spletni strani objavlja SDS in ki naj bi dokazoval, da je bil sedanji predsednik republike neposredno obveščen o velikovški eksploziji, je nastal julija 1980. V paketu so depeše jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju, ki povzemajo poročila avstrijskega tiska. Temu pa se niti sanjalo ni, da za akcijo stoji SDV. Depeše sicer bežno omenjajo eno od tajnih služb, ki bi morda lahko bila vpletena v ozadje dogodka – ta služba naj bi bila Cia.
Depeše ne omenjajo analize novinarja Frankfurter Allgemeine Zeitunga, ki je oktobra 1979 precej natančno rekonstruiral, da sta storilca povezana z SDV. Paket dokumentov, ki ga je julija 1980 prejel Danilo Türk, o resničnem ozadju dogodka ne pove nič. Kar je razumljivo. Notranji krog nomenklature novinca pač ni seznanjal s ključnimi dejstvi. ¾ Foto Tomi Lombar Ali Žerdin
