Kaj pa komisar za blef?

Minule dni smo se naposlušali komentarjev o tem, kako nesposobni, da smo Slovenci, ker smo v evropski komisiji dobili zgolj resor kriznega upravljanja. Celo hrvaški prijatelji niso zamudili priložnosti, da si ob ta slovenski predpražnik ne bi brisali svojih blatnih čevljev.

Ne rečem, če bi razpravljali o tem, koliko je vodstvo tega resorja usposobljeno, da bo učinkovito vodilo tako zahteven resor in se dokazalo, ko bo treba. Slovenija bi morala biti več kot ponosna, da je bila prepoznana kot primerna za področje kriznega upravljanja. Saj res, koliko pa smo se dokazali v minulem mandatu, ko smo imeli prestižni mandat transporta?

Bolj kot nenehno nezaupanje v slovenske sposobnosti je v tem primeru utemeljena razprava o komisiji vobče. Na primer o hrvaškem resorju za demokracijo. Se komu res zdi, da imajo Hrvati bogate reference iz demokracije? Reference s področja svobode tiska, s področja spoštovanja prava kot enega temeljev demokracije? Nam bodo po vsem videnem zdaj Hrvati predavali demokracijo? Čehi so dobili resor za vrednote in preglednost. Za kakšne vrednote pravzaprav? Madžari so presežek z resorjem za sosedstvo in širitev. Kakšno sosedstvo so razvili sami, kako so te odnose in širitev podkrepili z rezilnimi žicami in ograjami ter z obujanjem nekoč velike Madžarske? Grki so dobili resor za zaščito evropskega načina življenja. Torej tistega načina, ki jih je iz lagodja pahnil v revščino, krizo in globoko sovraštvo do severnih sonarodnjakov. Malta, ki v Evropi nima nobene resne teže, je dobila resor za enakopravnost. Se je Ursula morda šalila?

Prva komisarka je pozabila na resor za diplomatski blef, resor za zemljokrast, za finančno pogoltnost velikih nad majhnimi, resor za industrijsko izdelavo petcentimetrskih kislih kumaric, resor za uničevanje majhnih podjetnikov, resor za nesmiselno trošenje in zapravljanje davkov, resor za razmnoževanje birokratov ali resor za gensko predelano pravo (ne hrano!).

Eden od izstopajoče kriznih simptomov je prikukal minuli teden, kakšno »naključje« – prav pred praznikom Primorske, v Trstu in hkrati na Reki, kjer so vodovodarji (»Gli idraulici«, fani Gabrielleja D'Anunzia) želeli malce za šalo in kdo ve koliko zares spet zasesti Reko, tako kot jo je pred sto leti Mussolinijev učitelj, fašist in rasist par excellence. Pred sto leti so se Rečani pustili neprijetno presenetiti. Sto let pozneje so reške oblasti zasačile vodovodarje in začasno preprečile, da bi se opereta prelevila v karkoli resnejšega. Ampak niti hrvaška politika ni povsem enotna glede tega, kaj bi morali pravzaprav narediti z vodovodarji. Če sami hrvaški najvišji državniki prepevajo zelo podobne pesmi, če celo predsednica dviguje desnico in razgraja z njimi, če se Tržačanom zdi povsem logično, da temu zmaju postavijo spomenik, potem se je treba vprašati, kam vodi geslo: »Tujega Mussolinija nočemo, svojega ne damo.« Na račun tega dvanajstglavega fašističnega zmaja bi že moral kaj reči direktorat za krizno upravljanje. Krizno upravljanje bo, lahko ste prepričani, še zelo ugleden resor.

Kriznega upravljavca bi potrebovali tudi v Kopru. Ne le zaradi cest, ki ne peljejo nikamor, manjkajočega tira, razlitega kerozina in samosvojih fekalij. Čeprav je županovi ekipi odlično uspela sobotna Simfonija Kopra, ko so v pristanišču med kontejnerji in žerjavi izpeljali surrealistično sinergijo vrhunske Slovenske filharmonije in kruto prizemljenega pristaniškega okolja, je trenutna politična koprska mantra vse prej kot simfonija. Iz vseh por koprskega podzemlja vre spoznanje, da politični cilj zamenjave samodržca nikakor ni zadostna referenca za uveljavitev uspešne, napredne in razvojne lokalne skupnosti. Župan Bržan najbrž nima sreče s kadri. Brez njih se bo oblast sesula, z njimi pa še bolj. Zato mu nekateri dobronamerno priporočajo, naj raje ohrani čim več Popovičevih, če sam ne zna poiskati boljših. En podžupan je po maratonski vožnji v nasprotno smer napihal 1,91 promila. Gibanje Skupaj pa želi s koprskega podžupanskega stolčka sklestiti drugo (do nedavnega lastno) podžupanjo. Komunalne Marjetice menda že 30 let ni vodil manj sposoben prvi mož. Župan se ni posebej potrudil niti z iskanjem primernega kandidata za občinskega člana nadzornega sveta Luke. En pošten purgatorij Kopru ne uide. Če ne pred božičem, pa po 27. aprilu. Toda rana ura, zlata ura.